Tadej Pogačar po hudem padcu na dirki po Španiji že trenira. Prejšnji teden je sicer sporočil, da so bile posledice padca hujše, kot so zdravniki sprva ocenili. Glede tega so njegovi starši ob robu predstavitve novega filma o kolesarskem asu izrazili upanje, da padec zanj ne bo imel dolgotrajnejših psihičnih posledic.

»Upam, da s to poškodbo ni pridelal kakšnega strahu na kolesu, saj je to lahko hendikep za naprej,« je medijem dejala mama Marjeta Pogačar ob robu predpremiere Eurosportovega dokumentarnega filma Anatomija najboljšega vseh časov.

Tudi do leto dni

Kot je po prikazu razkrila Marjeta Pogačar, bo popolno okrevanje po zlomih vretenc, ki jih je pri padcu utrpel njen sin, trajalo tudi do leto dni. »Toliko časa bo trajalo, da se bodo kosti popolnoma zarasle, zato upam, da ne bo hitel in bo počakal z dirkanjem, če bo treba, tudi dlje časa,« je dodala.

Tadej Pogačar, ki se je sredi oktobra vrnil na kolo, je v intervjuju za Athletic prejšnji teden razkril, da si je ob padcu na dirki po Španiji konec avgusta zlomil ne le enega, temveč tri vretenca. Takrat je dejal, da je »srečen, da je živ«, potem ko so dodatni pregledi razkrili razsežnost poškodb.

V medijih se te dni tudi zato na veliko ugiba o njegovih načrtih za prihodnjo sezono. Sam je sicer sredi oktobra izpostavil svetovno prvenstvo, Tour in Vuelto kot svoje osrednje cilje. A končne načrte, tudi podatek, kdaj in kje bo začel sezono, bo predstavil v sklopu uvodnih priprav ekipe v okolici Alicanteja v sredini decembra.

Odgovor na vprašanje, kaj to pomeni za njegov tekmovalni program, bomo, kot že rečeno, dobili čez dober mesec dni. Zdi pa se, da bo morala vrnitev na kultno, a divjo klasiko Pariz–Roubaix, edini spomenik, ki ga Pogačar še ni osvojil, v tej luči počakati.

Poznavalci menijo, da bi lahko Pogačar svoje načrte prilagodil za zmanjšanje tveganja ponovnega padca. Podobno je razmišljal tudi oče Mirko Pogačar. »Mislim, da se po zadnji diagnozi, ki jo je prejel, Tadej zaveda, kako blizu je bil koncu kolesarske kariere. Če bi bil padec malce hujši, bi lahko ostal tudi hrom. Mislim, da bo moral zdaj zelo paziti, kako bo treniral in kdaj bo 'šel na glavo', ter se ob vsaki stvari vprašati, ali mu je treba to storiti in ali se splača.«

Odgovor na vprašanje, kaj to pomeni za njegov tekmovalni program, bomo, kot že rečeno, dobili čez dober mesec dni. Zdi pa se, da bo morala vrnitev na kultno, a divjo klasiko Pariz–Roubaix, edini spomenik, ki ga Pogačar še ni osvojil, v tej luči počakati.

Priporočamo