Primož Roglič je na drugi prost dan Vuelte v Sevilli deloval mirno. Morda celo presenetljivo mirno za kolesarja, ki ga od rdeče majice ter s tem mesta v analih ločita dobri dve minuti in ki ima pred seboj še nekaj najtežjih dni letošnje dirke.
Tranquilo bi rekli temu po špansko. Roglič kot Roglič. Zen mojster. Brez velikih napovedi, brez dramatiziranja in predvsem brez predaje. »Sem v popolnem položaju. Položaj, v katerem sem, je zame pravi. Sprejemam ga, tako pač je,« je za španski športni dnevnik Marca v njemu lastnem slogu dejal slovenski as.
Zaostanek za Enricom Masom je velik, vendar ne neulovljiv. Še posebej, ker Rogliča v četrtek čaka 32-kilometrski kronometer, nato pa še dve zahtevni gorski etapi, ko bodo padle še zadnje karte.
Roglič: »Vsaka sekunda bo pomembna«
Roglič se dobro zaveda, da samo kronometer morda ne bo dovolj. Zato želi čas pridobivati že prej. »Vsaka sekunda, ki jo lahko pridobim pred kronometrom, bo dobrodošla. Ostalo je malo, a hkrati še veliko.«
Slovenec je v dosedanjem delu dirke izgubil nekaj časa proti Masu, ki je v gorah pokazal izjemno raven. Toda Roglič opozarja, da je še prezgodaj za kakršnekoli zaključke. »Vstopamo v zadnji teden in še marsikaj se lahko zgodi.«
To je morda najpomembnejše Rogličevo sporočilo pred zaključkom Vuelte. Ne izključuje niti napada od daleč, če mu bo telo to dopuščalo. Če bo imel dovolj dobre noge, se ne namerava obotavljati. »Če imaš noge, zakaj pa ne? Če jih nimaš, je težko narediti karkoli. Še premakniti se je težko.«
»Verjetno je to moja najboljša forma v sezoni«
Rogličev nastop na Vuelti je bil pred začetkom dirke postavljen pod velik vprašaj. Po nesreči na treningu in rehabilitaciji je bilo njegovo stanje daleč od idealnega. Še tik pred začetkom je bilo njegovo okrevanje glavna tema. Danes je slika precej drugačna. »Nisem v svojem najboljšem trenutku, vendar sem na dobri ravni. Zelo sem zadovoljen. Verjetno je to najboljša raven, ki sem jo dosegel v tej sezoni.«
To je zanimivo priznanje kolesarja, ki je v letošnjo Vuelto prišel praktično brez običajne ozirom tradicionalne priprave.
Pogačarjev odstop je spremenil vse
Vuelta 2026 je bila sprva zamišljena tudi kot nov obračun slovenskih velikanov. Tadej Pogačar je na dirko prišel z jasnim ciljem – osvojiti edino tritedensko dirko, ki mu še manjka v zbirki. Pred startom so ga tako laiki kot strokovnjaki označevali za glavnega, edinega favorita. Toda Pogačar je moral po padcu dirko predčasno zapustiti in končati letošnjo sezono.
Njegova odsotnost je odprla vrata drugim, vendar Roglič na vprašanje, ali je zdaj za vse bistveno lažje, odgovarja s svojim značilnim humorjem. »Da, za vse nas. Verjetno to samo pomeni, da si zdaj uvrščen eno mesto višje, kajne? Če bi bil tukaj, bi bili vsi eno mesto nižje.«
Roglič je razkril, da je mlajšemu rojaku po padcu pisal. »Pisal sem mu in mu zaželel hitro okrevanje. Upam, da se bo lahko čim prej vrnil v karavano.«
Mas je presenetil tudi Rogliča
Ko mačke ni doma, miši plešejo. In za zdaj sta, kot že rečeno, najbolje plesala Mas in njegov Movistar. Čeprav je Vuelto že trikrat končal kot drugi, je s svojo pripravljenostjo in preudarnim načinom vožnje marsikoga presenetil. »Da, presenetil me je. Želel bi si, da bi bil tudi sam tako dobro pripravljen kot on,« bo Špancu polaskal tudi Roglič, ki vozi svojo zadnjo tritedensko dirko v dresu Red Bulla.
O prihodnosti še ne razmišlja. O svojem programu po koncu dirke ne želi govoriti. »Najprej moram končati Vuelto. O preostanku sezone iskreno še nisem razmišljal. Nimam pojma.« Še manj konkretno je odgovoril na vprašanje o prihodnji ekipi. V kolesarskih krogih se pojavljajo različna ugibanja o njegovi prihodnosti in morebitnem prestopu, v zadnjih dneh so se pojavile celo govorice o vrnitvi k nekdanji ekipi, a Roglič pravi, da trenutno ne razmišlja o tem. »Ne, nimam pojma. Res ne. Zdaj ni čas, da bi razmišljal o tem.«
Tudi glede nastopa na Vuelti prihodnje leto ni želel ničesar obljubiti. »Najprej je pomembno, da to Vuelto tukaj končam. To bi bilo že dobro. Za vse ostalo bomo videli, ampak mogoče se prihodnje leto spet vidimo.«
O tem potem. Njegov bojni načrt za naslednje dni je enostaven: napad, ko bodo noge dovolile, in ni predaje do Granade. »Dan za dnem dam vse, kar imam.« In potem … Que Sera, Sera. Kar bo, pa bo, kot je prepevala Doris Day.