Šesta etapa 81. kolesarske dirke po Španiji od Alcossebre do Castella (177,4 km) s štirimi kategoriziranimi vzponi in 3000 višinskimi metri je znova ponujala le eno vprašanje: kje in kdaj bo napadel Tadej Pogačar – ali pa bo morda njegova ekipa UAE Emirates-XRG vendarle pustila boj za etapno zmago ubežnikom?
Več kot očitno to vprašanje ni več prisotno le med navijači in poročevalci, ampak tudi znotraj samega pelotona. »Saj kolesarji že sami dobro vedo, kakšen sem. A lagal bi, če bi rekel, da nihče pred etapo ne pride in me vpraša, ali ima v begu možnosti za uspeh. Ravno nasprotno, kar nekaj jih je tudi danes pristopilo do mene. Še bolj natančno, tudi športni direktorji so mi poslali nekaj sporočil na mobilni telefon in me spraševali o taktiki,« je bil pred začetkom etape brutalno odkrit Tadej Pogačar.
Nekatere je očitno pred etapo zavedel
Pri prvem kolesarju sveta smo se v zadnjih letih že navadili, da med dirko ne daje daril. Morda to sledi po koncu, ko mlajšim navijačem podarja čelade, rokavice in sončna očala, a zmage na cesti so zanj nekaj, kar ni na njegovem seznamu podarjanja – no, poznamo primere, ko je celo zaviral, da ni zmagal, ampak takrat so si zmago na koncu prislužili njegovi moštveni kolegi, kar je nekaj povsem drugega.
Kljub vsemu naštetemu je Pogiju znova uspelo prelisičiti nekatere konkurente. »Veliko možnosti je, da bo Tadej danes predal majico vodilnega in pustil beg daleč pred seboj,« je pričakoval Felix Gall (Decathon CMA CGM), ki je najbolj dejaven v boju za drugo mesto v skupnem seštevku.
A slovenski šampion kapetanu francoske ekipe očitno ni zaupal ničesar, kar je kasneje dejal pred televizijskimi kamerami. »Na grand touru si vsak dan želiš etapne zmage. Če bo možnost kontrolirati ubežnike, jih bomo. Nikomur ne bomo 'zastonj' podarjali prednosti.«
Pogi se ni mogel otresti Masa in bi skoraj naredil napako
To pa je bil že tisti pravi kanibal, kot nekateri pravijo 27-letniku s Klanca pri Komendi. Na cesti s štirimi kategoriziranimi vzponi si ubežniki na noben način niso mogli privoziti prednosti. Še več, potrebovali so dve uri dirkanja, da se je 16 kolesarjev sploh odcepilo od glavnine, a močna ekipa Emiratov nato v zadnjih slabih stotih kilometrih ni imela nobenih težav z nadzorom situacije. Dve minuti prednosti je bilo enostavno premalo za upanje na etapni uspeh.
Zato je bilo na vzponu Puerto El Bortolo (9,4 km, 7 odstotkov) glavno dogajanje med kapetani za končno zmago. Vzpon je vseboval tudi kamnite odseke, a nič ni oviralo Pogija pri novem samostojnem napadu. Najboljši kolesar je 25 kilometrov do cilja le malce dvignil ritem in zdelo se je, da se je konkurenca vdala v usodo. Nato pa je šok doživel Pogi sam, ko se mu je na vrhu vzpona pridružil Enric Mas, ki se je vmes otresel preostalih tekmecev. Na spustu si je Pogi privoščil tudi napako in zapeljal s ceste, a to zanj na srečo ni bilo usodno.
Enric Mas je nato v ciljnem sprintu dvojice na svoji koži občutil, da Pogi zmag enostavno ne podarja. Čeprav ga je Španec ujel po njegovem napadu in sta sama prišla do ciljne črte, je Slovenec sprožil silovit sprint in prišel do jubilejne 130. zmage v karieri. »Želeli smo, da bi danes do cilja prišel pobeg, a na koncu smo morali dve uri nadzirati etapo in smo spremenili načrt. Priznam, da sem bil presenečen, ko me je Mas ujel na vzponu, a na koncu sem imel dovolj moči za sprint,« so bile Pogijeve misli takoj po koncu etape.
V boju za tretje mesto je znova vse svoje izkušnje pokazal Primož Roglič, ki je ob napadu Pogija ostal v svojem ritmu. Kasneje pa je skupaj z Gallom našel ritem in držal varno razdaljo pred vodilno dvojico. Rogla znova ni sprintal za tretje mesto, ki je na koncu pripadlo Ramsesu Debruyneju, ki se je tudi pridružil zasledovalni skupini z nekaterimi drugimi kolesarji. Mas je tako prevzel drugo mesto v skupnem seštevku, Rogla pa je padel na tretjo.
Čeprav so pred začetkom dirke številni upali, da bo z najboljšimi lahko kolesaril tudi Jakob Omrzel, mladi Dolenjec tudi tokrat ni mogel držati stika z najboljšimi. V petek sledi nova težka gorska etapa, tokrat celo s ciljnim vzponom.