Za karavano na 107. dirki po Franciji je drugi prosti dan. Tekmovalci so poniknili v samoizolaciji, ker jim pač tako narekujejo koronavirusne okoliščine, ukinjene pa so bile tudi vse druge aktivnosti okrog največjega kolesarskega spektakla na svetu in življenje prebivalcev ob cestah, kjer je speljana trasa, je padlo v ustaljene tirnice. Brez številnih cestnih zapor in drugih omejitev gibanja.
Slovenca na nekem drugem nivoju
Kako so si polnili že dodobra izpraznjene baterije, so do novinarjev prenašali prek spletnih konferenc in video ali avdio posnetkov. Tudi ključno informacijo oziroma olajšanje, da vsaj pri tesnih sodelavcih Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja ni primera z okužbo, ki bi lahko ogrozil nadaljevanje njunega epskega boja za rumeno majico vse do Pariza, do koder je še šest etap, med njimi tri zelo zahtevne alpske ter gorski kronometer v Vogezih na predzadnji dan pentlje. »Slovenca sta na nekem drugem nivoju,« je zatrdil Richie Porte, avstralski veteran, ki pri 35 letih tekmuje na svojem jubilejnem desetem Touru in vozi enega svojih najboljših. Je v tisti peterici, ki naj bi se merila za zadnje prosto mesto na odru za zmagovalce na Elizejskih poljanah. Javnost je tako prepričana v ta scenarij, da prvim zasledovalcem Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja novinarji niti več ne postavijo vprašanja, ali sta dosegljiva…
No, tretji Rigoberto Uran, ki brani kolumbijsko čast, se je denimo potuhnil pri napovedih, vsi pa najbrž prežijo na priložnost in jo bodo zagotovo zagrabili, če se bo ponudila. Prvo že danes na prvi alpski etapi La Tur-du-Pin–Villard-de-Lans, dolgi 164 kilometrov, s petimi vzponi, od tega dvema druge kategorije in enim prve, ki se po 11,1 kilometra (6,5-odstotni naklon) zaključi 20 kilometrov pred ciljem. Do ciljne črte visoko nad Grenoblom je sicer še en enako strm, le bistveno krajši (2,2 km), ki ga je mož v rumeni majici včeraj spoznal. »S fanti smo si ga šli ogledat. Tokrat smo si bolj pošteno pretegnili noge v nasprotju s prejšnjim prostim dnem, da ne pademo iz tekmovalnega ritma,« je dejal Primož Roglič. Ja, Zasavcu je vračanje na dirko povzročalo nekaj težav prejšnji teden in tokrat bo razpoloženost bolj pomembna. A še bolj bo naslednje dni, v sredo in četrtek bosta ključni alpski etapi. Sredine kraljevske z brutalnim vzponom na Col de la Loze se vsi bojijo, 30-letni Kisovčan pa je samozavesten. »Kot tudi celotna ekipa, ki jo imam za seboj. V tem trenutku je vse dobro, zato moramo dirkati, kot nam ustreza.«
Pogačar: Več stresa in pritiska
Podobno razmišlja tudi drugi slovenski junak, ki pri rosnih 21 letih blesti še bolj, kot je lani na Vuelti, pa čeprav je Tour še težji. Kako to ve? »Več je pritiska, več je stresa, dirka se ves čas na polno. Merilnik moči to kaže in ko pogledaš na startno listo, ti je tudi hitro jasno, kakšna je dirka. Za večino je to glavni cilj sezone,« je dejal Tadej Pogačar. Prepričan je v moč svojega moštva, pa čeprav so ostali brez Fabia Aruja in Davida Formola, ki bi mu v teh trenutkih prišla še kako prav. Mladi Gorenjec se dobro zaveda položaja – če bo želel še žlahtnejšo majico od bele, bo moral napasti. »Primožu ne gre toliko za etapne zmage kot za rumeno majico v Parizu. A to imam v mislih tudi jaz. Bitka še zdaleč ni odločena, seveda pa ne smem izdati, kako se bomo lotili dela, ker potem to ne bo presenečenje,« je dejal prvi mož moštva UAE Emirates. To bi lahko bil le jeziček na tehtnici med slovenskima šampionoma, ker Kisovčan je kar direktno povedal, kako bo na koncu… »Zagotovo bo v Parizu v rumeni majici Slovenec, o tem sem prepričan!« Potem pa je bolj skromno pristavil: »Upam, da bom to jaz.«
Mu pa največji tekmec, ki so mu italijanski novinarji nadeli vzdevek Mali princ (»počaščen sem, dobra knjiga, prijetno branje«) pri tem ne bo popuščal. »Smo pripravljeni in bomo dali vse od sebe v tem težkem boju. Videli smo, da nihče ne more napadati Jumbo-Visme, sem pa do zdaj bil edini, ki je lahko izzval Primoža,« se z uspehi tega poletja hrabri Tadej Pogačar.
