Prvi Slovenec, ki je uspešno prikolesaril v cilj dirke po Franciji, se podpisuje pod vrsto mednarodnih lovorik in pri svojih devetinpetdesetih letih še vedno ostaja predan poganjanju pedalov. Potem ko se je lastnik prve specializirane kolesarske trgovine in servisa koles na slovenskih tleh v preteklih letih skupaj z ženo Špelo z avtodomom vselej rad odpravil na vsaj enotedenski ogled znamenite francoske dirke, kjer je lahko v živo spremljal nepozabno tekmovalno vzdušje in prekolesaril vse bližnje prelaze, bo zaradi zdravstvene situacije ob zajezitvi epidemije tako kot lani tudi letos tritedenski spektakel spremljal po televiziji. S prijateljem Primožem Rogličem se v času dirke ne bosta slišala po telefonu, Čerin pravi, da ni potrebe po tem.
Tekmovalci so v tem času namreč v mehurčku, spremlja jih številna ekipa, ki jim pomaga uresničevati zastavljene cilje. »Kolesarske šampione na najprestižnejši dirki na svetu spremlja vsaj 30 članov ekipe, med njimi so trenerji in njihovi pomočniki, mehaniki, maserji, časomerilci, menedžerji, športni direktorji, kuharji, pripravljalci sob, nutricionisti, medicinsko osebje… Tekmovalci bodo zaradi situacije s covidom tudi letos izolirani od svoje družine, redko kdo bo lahko prišel do njih, zaradi posebnih pogojev je treba za to pridobiti posebna dovoljenja,« je pojasnil Primož Čerin. Kljub temu da imajo tako organizator Toura kot vodje tekmovalnih ekip izredno stroge pogoje za sodelovanje na dirki, je prepričan, da se bodo navijači ob francoski pentlji vseeno zbrali v velikem številu: »Do svojih junakov, ki bodo izolirani, v cilju posameznih etap resda ne bodo mogli priti, jim bodo pa ti vseeno blizu, medtem ko bodo navijali ob cesti.«
Prve tri dni je najpomembneje preživeti brez padca
Obeta se standardna dirka po Franciji, prvi teden bo namenjen sprinterjem, je jasen Čerin. »Zaradi ravninskega terena, vetra, vožnje skozi vasi in manjša mesta, kjer je polno krožišč in pločnikov, bodo prvi trije dnevi še posebno problematični in kaotični. Na startu bo 200 kolesarjev, ki se bodo s polno močjo zapodili na lov za svojimi cilji, zaradi visokih hitrosti in morebitnih padcev pa zna biti uvod Toura kar problematičen,« razmišlja sogovornik. Pravi, da bo za tekmovalce, ki se imajo namen boriti za rumeno majico, najpomembneje, da prve tri dni preživijo brez padca: »Peti dan bo v znamenju kronometra, ko bodo morali tekmovalci pokazati maksimum. Prvi teden je znan po tem, da se ne da veliko pridobiti, lahko pa se ogromno izgubi. Tista prava dirka z dolgimi vzponi, na katerih se začne bitka za končno rumeno majico, se bo začela šele v drugem delu Toura.«
Veliko upov glede uspeha Čerin polaga v Primoža Rogliča. Njuno poznanstvo sega v čas, ko je rojeni Trboveljčan prenehal s smučarskimi skoki in se je posvetil kolesarskim treningom, njuno prijateljstvo pa se je začelo, ko je Roglič vozil za klub Adria Mobil na dirki po Sloveniji. »Zdaj je šampion številka ena v profesionalnem kolesarstvu in mu sam nimam več kaj svetovati, se je pa z Rogličem še vedno zanimivo pogovarjati o kolesarskih dogodivščinah, novih materialih, tehnologiji, tekmecih… Prepričan sem, da bo tudi na letošnji Tour prišel maksimalno pripravljen. Tega se pri njem ni bati in to dokazuje zadnjih pet let, ko je konstantno napredoval. Tudi zato verjamem, da bo Roglič eden od najbolj pripravljenih, če ne kar najbolj pripravljen tekmovalec na Touru,« pravi Čerin.
S francosko pentljo se je nekdanji amaterski in profesionalni kolesar soočil dvakrat. Prvi Tour, na katerem je vozil, je bil brez dneva počitka in dolg več kot 4000 kilometrov. »Danes tekmovalce med posameznimi etapami čaka vsaj malo počitka in medtem ko je šlo nekdaj bolj za vzdržljivost, so danes hitrosti kolesarjev precej višje. V času moje športne poti kolesarji nismo imeli nobenih psiholoških priprav, o tem nismo niti razmišljali. Danes so tekmovalcem na voljo razni strokovnjaki s področja psihologije in motivacije, kolesarji lahko ogromno informacij pridobijo po spletu, sodelovanje z zdravniki in strokovnjaki za prehrano je nekaj povsem običajnega. Prav tako imajo današnji tekmovalci več podpore sponzorjev, a se od njih pričakuje tudi več profesionalnosti,« Čerin ne skriva, da je bilo kolesarstvo nekdaj drugače organizirano kot danes.
Namesto v kuhinjo raje na kolo
Potem ko se je v najstniških letih Primož Čerin spogledoval s poklicem kuharja ter se celo vpisal v kuharsko šolo in pridobil štipendijo v hotelu Lev, je vseeno zmagala njegova želja po profesionalni športni karieri. Namesto delovnih vikendov za štedilnikom je dal prednost kolesarskim dirkam in se odločil za poklic elektromehanika, česar ni nikoli obžaloval. Nad kolesarjenjem se je sicer navdušil pri dvanajstih letih, ko se je pridružil kolesarskemu klubu Astra. »Sledilo je služenje vojaškega roka, kjer sem pridobil ogromno izkušenj, a tudi kilogramov. Da bi oklestil svojo težo, sem vsako jutro pridno sekal drva,« se spominja Čerin. Svojo kariero je kasneje nadaljeval v Rogu, pri triindvajsetih pa ga je želja po uspehu vodila v Italijo. Sprva je tekmoval med amaterji, nato pa se je pet let preizkušal v konkurenci profesionalnih kolesarjev.
Sogovornik pove, da so bili amaterski kolesarji v času njegove kariere strogo ločeni od profesionalcev. »Način treniranja in dojemanja kolesarstva se je popolnoma spremenil. Tehnologija koles je močno napredovala, tudi kategorije znotraj kolesarskih zvez so se močno razširile. Nekdaj so kolesarji med seboj veljali za pravo druščino, spodbujali so drug drugega in si čestitali, po dirkah so imeli skupne večerje, bili so ponosni, da so dosegli cilj,« se spominja Čerin. V času njegove profesionalne kariere je bilo registriranih okoli 600 profesionalnih kolesarjev, vsi so se poznali med seboj, danes je registriranih profesionalnih kolesarjev več tisoč.
Izobraževanje in ozaveščanje
Ob koncu tekmovalne poti je zaradi pomanjkanja kakovostnih koles in kolesarske opreme v Sloveniji ter ob pomoči številnih poznanstev iz kolesarskih krogov Čerin v Ljubljani odprl vrata svoje specializirane kolesarske trgovine in servisa koles Maxisport Čerin. Podjetje, ki je tudi uradni zastopnik za kultne znamke cestnih koles in kolesarske opreme, letos praznuje 30. letnico delovanja, z rekreativnimi in amaterskimi kolesarji pa nekdanji kolesarski šampion z bogatimi izkušnjami sodeluje tudi v svojem Maxisport Čerin Zavodu za šport.
Njegov cilj je izobraževanje in ozaveščanje kolesarjev. Svetuje jim, kako se voziti po cesti, da niso nevarni sebi ter drugim udeležencem v prometu. »Kolesarji smo na cesti precej ranljivi in moramo zelo paziti nase. Ne gre pozabiti, da je vožnja vštric prepovedana, po cestah se je treba voziti previdno, a ne v skupinah. Predvsem novi kolesarji niso seznanjeni z različnimi kolesarskimi kretnjami in na kaj vse morajo biti pozorni, ko so na cesti. Še posebno na spustih bodimo pazljivi in se izogibajmo divjanju. Na kolo se podajmo zgolj za zdravo telo,« svetuje Čerin.
