Tadej Pogačar je znova videti kot kultni stripovski junak Asterix, ko popije čarobni napoj. Pogacarix. Tekmeci z Jonasom Vingegaardom na čelu pa so pri tem kot vsi tisti ubogi rimski vojaki, ki iz dneva v dan dobivajo nove in nove batine. Pireneje je zapustil s poltretjo minuto prednosti pred najbližjim zasledovalcem, zato v tej luči ne čudi, da se je že pojavilo vprašanje, ali ni nemara zmagovalec 113. dirke po Franciji že odločen.
UAE Team Emirates so na tem Touru kot Francija na letošnjem SP, Pogačar pa kot Kylian Mbappé. A če imajo Francozi v Špancih, Angležih in/ali Argentincih nekaj močnih tekmecev, so Pogi in njegovi kolegi v UAE za zdaj razred zase. V četrtek so prikazali vožnjo za v učbenike. Seveda je za kaj takšnega treba imeti tovrstne kolesarje in imeti na voljo toliko konjskih moči. Tako strokovnjaki kot laiki se pri tem sprašujejo, kdo ali kaj jih in ga lahko ustavi na pohodu proti peti zmagi na največji dirki. Deluje namreč še močnejši kot v preteklih letih. Tourmalet je prevozil v rekordnem času, prednost pa je pridobival tudi kasneje na spustu.
Obraz zlomljenega človeka
Zdi se, da tekmeci že obupujejo. Vingegaardov obraz v cilju četrtkove etape je bil obraz premaganega človeka. Sam bo sicer dejal, da še ni obupal in da verjame, da bo skozi dirko rasel. Da je bitka izgubljena, vojna pa se nadaljuje. »Ne mislim, da sem imel včeraj slab dan. On je bil preprosto močnejši in to moram sprejeti. Včasih je kolesarstvo pač takšno. Seveda ne bomo odnehali in še naprej verjamemo. Do Pariza je še veliko dni,« je dejal pred včerajšnjo etapo.
Toda ni zvenel ravno najbolj prepričljivo. »Nekaj mi pravi, da te dirke ne bo končal. Ne pravim, da se bo to zagotovo zgodilo, a danes sem videl zlomljenega moža,« je drzno napovedal sir Bradley Wiggins, pritrdil pa mu je tudi orel iz Herninga Bjarne Riis: »Bojim se, da z Vingegaardom ni vse v redu.«
Spet drugi so se že sprijaznili s tem, da bodo znova dirkali le za drugo mesto. Oziroma tretje. »Proti Pogačarju lahko naredimo zelo malo, Vingegaard pa je bil danes prav tako izjemno močan. Pravzaprav je bilo že pred dirko jasno, da je tretje mesto največ, kar lahko dosežemo,« iskreno pravi lani tretji Florian Lipowitz.
V ekipi Red Bulla je sicer prišlo do prvih trenj. Remco Evenepoel namreč ni najlažje pogoltnil dejstva, da ga je v zaključku četrte etape v sprintu za tretje mesto na koncu premagal še Pogačarjev moštveni kolega Isaac del Toro ter mu tako pred nosom speljal še štiri bonus sekunde. Prst krivde je uperil v Nemca. »Prosil sem ga, naj mi pripravi sprint, pa tega ni storil. Seveda sem bil jezen – upravičeno. Na dirki po Kataloniji sem zanj narekoval tempo kar 30 kilometrov. Tokrat sem ga prosil le za en kilometer pomoči, pa je ni bilo. O tem se bomo morali zvečer resno pogovoriti,« se je umazano perilo v javnosti odločil prati Belgijec.
Strasti so se sicer hitro pomirile. Vsaj navzven. Po besedah šefa ekipe Ralpha Denka se iz celotne zgodbe dela več, kot je bilo v resnici. Šlo naj bi za manjši nesporazum, do katerega je prišlo zaradi jezikovne ovire in tudi razgretih čustev v tistem trenutku. Denk je dodal, da sta se Remco in Lipowitz o vsem pogovorila in da med njima ni nobenih zamer. »Vse sva že razčistila. Preteklost je preteklost, zdaj pa je čas, da se osredotočiva na prihodnost,« je pred včerajšnjo etapo potrdil Evenepoel, toda dva šefa v eni kuhinji si znata biti tudi v nadaljevanju dirke še v napoto.
Hitro se obrača kolo sreče
Seveda ne glede na vse zapisano Tour še zdaleč ni končan. Na tem popotovanju proti Parizu se lahko marsikaj zgodi. In se tudi bo. Hitro se na Touru navsezadnje obrača kolo sreče. Nekaj, o čemer bi veliko znal povedati Torstein Træen. Na največji dan v karieri, ko je kot tretji Norvežan nosil rumeno majico, je imel pri spustu s Tourmaleta trdo in boleče srečanje s francoskim asfaltom. Stisnil je zobe in se s polurnim zaostankom za Pogačarjem nekako privlekel do cilja, a kasnejši pregledi so pokazali štiri zlomljena rebra in lažji pretres možganov. »Posodobitev glede iskanja dekleta. Zelo pomembno je, da sploh nisi smešna. Ne spravljaj ga v smeh. Torstein ima namreč štiri zlomljena rebra in pretres možganov. Prednost je tudi, če imaš avto in ga lahko v naslednjih dneh pobereš na letališču. Bilo mi je v veselje, da sem bil tvoj sostanovalec, in dnevi v rumenem so dnevi, ki jih ne bom nikoli pozabil,« je na družbenem omrežju zapisal njegov moštveni kolega, sostanovalec in ženitni posrednik Anders Halland Johannessen.
Po brutalni četrtkovi etapi so lahko kolesarji na Touru včeraj malce zajeli sapo. Ne le da se je živo srebro kar konkretno spustilo, tudi trasa je bila ravna skoraj kot palačinka. Na meniju je bil le en kategoriziran vzpon, pa še ta četrte, najnižje kategorije. Če se je v četrtek nabralo 4100 višinskih metrov, jih je bilo tokrat le kakšnih 850. Jasno je bilo, da bodo na svoj račun znova prišli sprinterji, ki so dan pred tem preživeli v »gruppettu« in imeli en sam cilj – ujeti časovno zaporo. Kolesarji UAE Team Emirates so čelo glavnine rade volje prepustili sprinterskim ekipam, kot sta Alpecin-Premier Tech in Soudal Quick-Step.
Baptiste Veistroffer je šel znova v samomorilski beg, je pa imel tokrat nasprotno od srede vsaj družbo, pri tem nastavljanju kameram se mu je namreč pridružil Čeh Jakub Otruba. Ujeli so ju 20 kilometrov pred ciljem, potem se je počasi začela priprava na zaključni sprint v Bordeauxu, v katerem je bil najmočnejši Belgijec Tim Merlier. Za kolesarja ekipe Soudal Quick-Step je bila to četrta etapna zmaga na Touru.
Tudi današnja etapa je glede na profil namenjena sprinterjem, medtem ko se nedeljska zdi lepa priložnost za uspešen beg. x