»To, kar je Tadej Pogačar storil lani v Zürichu, se zgodi le enkrat v življenju,« so člani strokovnega štaba slovenske reprezentance v Kigaliju pred začetkom dirke zatrjevali, da nov napad več kot sto kilometrov pred ciljem ne pride v poštev. A prvi kolesar sveta še naprej premika meje mogočega in razumljivega v svetu kolesarstva. Čeprav v športu velja pravilo, da je lažje napadati kot braniti, je Pogi tudi ob naskoku na drugo mavrično majico pripravil napad za zgodovino.
104 kilometre pred ciljem je bila znamka, ko je z naskokom najboljši kolesar na svetu sprožil napad na vzponu na goro Kigali. Njegovi tekmeci tokrat niso bili presenečeni in so poskušali reagirati, a odgovora na napade Tadeja Pogačarja enostavno ne poznajo. Sprva sta se jurišu branilca naslova sicer pridružila Španec Juan Ayuso in Mehičan Isaac del Toro, ki sta tako potrdila premoč ekipe UAE Emirates-XRG v letošnji sezoni. A Španec na čelu ni zdržal dolgo.
Takoj pogledal v prihodnost
Čeprav je konkurenca Mehičana in Slovenca še imela v vidnem polju, se ni znala organizirati v lovu, klubska prijatelja pa sta združila moči in si privozila minuto prednosti. »Nekako si želim Mehičana ob sebi v zaključku etape, saj poznam njegove zmožnosti,« si je družbe Del Tora v ključnih trenutkih dirke že na startu zaželel Tadej Pogačar. Dobra prijatelja nista imela težav pri sodelovanju, Pogi je Mehičana celo počakal, ko so ga prvič zagrabili krči. Mladi mehiški šampion je kapitulacijo priznal 66,6 kilometra pred ciljem, Pogi pa je nato osamljen kot duh opravil s preostankom trase in v velikem slogu drugič zapored osvojil naslov svetovnega prvaka.
»Trasa je bila narejena kot nalašč za to, da poskusim z napadom še dlje od cilja kot lani. Želel sem si, da se oblikuje manjša skupina in skupaj sodelujemo. To se je zgodilo, a je imel Ayuso hitro težave, tudi Del Toro pa je imel želodčne krče in sem kmalu ostal sam. Presrečen sem, da sem prišel uspešno do cilja,« je na hitro misli strnil Tadej Pogačar, ki pa tudi tokrat ne želi zaspati na lovorikah. »Komaj čakam, da bom že naslednji teden znova dirkal za reprezentanco in nato znova naslednje leto branil naslov svetovnega prvaka,« se uspehov ne naveliča, kljub temu, da ima že 105 profesionalnih zmag.
Morda je komu dolgčas
Z obrambo naslova svetovnega prvaka se je pridružil sedmerici kolesarjev, ki jim je to uspelo pred tem – trem Belgijcem (Georges Ronsse – 1928 in 1929, Rik Van Steenbergen – 1956 in 1957, Rik Van Looy – 1960 in 1961), dvema Italijanoma (Gianni Bugno – 1991 in 1992, Paolo Bettini – 2006 in 2007) in Francozu (Julian Alaphilippe – 2020 in 2021). Slovaku Petru Saganu je uspelo slaviti kar trikrat zapored, v letih 2015, 2016 in 2017. »Izjemno uživam v kolesarstvu. Ko se noge vrtijo, je še toliko bolje. Morda je doma komu že dolgčas, a sam bom v teh uspehih užival, dokler bom lahko,« se zgodovinskih uspehov zaveda 27-letnik s Klanca pri Komendi.
»Enostavno sem odšteval kilometre in užival v izjemnem vzdušju ob progi. Vsakič, ko je prišel selektor do mene in mi dal nove informacije, sem dobil nov zagon, da sem lahko zdržal do konca. Ves čas pa sem nekaj moči tudi varčeval, da ne bi prišlo do kakšnih krčev,« je še opisal počutje v dolgi samostojni vožnji stari in novi svetovni prvak.
Evenepoel s svojim pogledom na dirko
Njegov prvi zasledovalec je bil na koncu Belgijec Remco Evenepoel, ki je zlati kolajni s kronometra dodal še srebro, za Pogačarjem pa je zaostal minuto in pol. Boj za tretje mesto je v dvoboju Mattiasa Skjelmoseja in Bena Healyja pripadel slednjemu. »Imel sem občutek, da bi danes lahko dirkal s Tadejem, a kolesarstvo je tudi mehanski šport in imel sem težave s kolesom, zato nisem mogel slediti njegovemu napadu. Želel sem si dvojčka, a da bi postal svetovni prvak, bi se moralo vse uskladiti. Na koncu moram biti zadovoljen s srebrom in s celotnim prvenstvom,« je s svojimi očmi dirko ocenil Remco Evenepoel, ki sicer nikoli ni ogrozil Pogačarja.
Na žalost svoje priložnosti za odličje ni izkoristil Primož Roglič, ki je dirko zaključil na enajstem mestu. Preostali člani slovenske odprave Luka Mezgec, Jaka Primožič, Matic Žumer, Matej Mohorič, Domen Novak, Gal Glivar in Matevž Govekar so opravili svoje vloge pomočnikov in nato odstopili. »Nova slovenska pravljica. Celotno dirko smo imeli dogajanje pod nadzorom, vsi pa so svoje naloge opravili odlično,« je dirko videl selektor Uroš Murn, ki je znova odlično sestavil taktiko slovenske reprezentance.
V soboto so se v Kigaliju za naslove svetovnih prvakinj merile tudi članice. Presenetljivo je slavila Kanadčanka Magdeleine Vallieres, ki je bila boljša od Niamh Fisher-Black in Mavi Garcia. Edina Slovenka na dirki Urška Žigart je prišla do najboljšega izida na prvenstvih in bila triindvajseta.
