Ni dvoma, da je kolesarska dirka po Franciji največja na svetu. A italijanski prireditelji so se s svojo bitko za rožnato majico dolgo postavljali ob bok slovitemu Touru. »Marsikatera zmaga na Giru je bila celo težja od nekaterih na Touru,« se izjemnih bitk na zahtevnih vzponih v Italiji spominja tudi za mnoge najboljši kolesar vseh časov Eddy Merckx. Ti časi so žal le še zgodovina.
Denar, ki je glavni kazalnik vrednosti posameznih dirk, je v zadnjih letih tehtnico močno obrnil na rumeno pentljo sredi poletja. »Na dirki po Franciji pridobimo več kot 70 odstotkov sponzorskih sredstev za vso ekipo,« v en glas zatrjujejo prav vsi direktorji ekip svetovne serije. In kako to vpliva na Giro?
Prava nočna mora, če sta na dirki Pogačar in Vingegaard sama
V zadnjem obdobju vsako leto veliko razkriva že sam pogled na startno listo, ko kot po tekočem traku na dirki po Italiji manjkajo najboljši kolesarji na svetu. A kot se je izkazalo lani, je za organizatorje to še celo bolje, saj smo lahko spremljali eno najbolj dramatičnih tritedenskih dirk zadnjega obdobja, ki jo je po izjemnem preobratu dobil Simon Yates. Prava nočna mora pa se zgodi, ko na Giro pride le eden izmed najboljših.
Pred dvema letoma je zgodovinsko simultanko uprizoril Tadej Pogačar, letos je njegovo vajo ponovil Danec Jonas Vingegaard. Že na startu v Bolgariji se je na obrazih konkurence videlo, da se lahko borijo le za drugo mesto. Devetindvajsetletni kolesarski as pa je tritedensko traso – enako kot pred dvema letoma šampion s Klanca pri Komendi – obrnil v svoj trening program za dirko po Franciji, s seboj pa odnesel še prestižno zmago.
Medtem ko se Tadej Pogačar za napad na svojo peto skupno zmago na Touru pripravlja v Sierri Nevadi, je njegov veliki tekmec prvi blok priprav opravil v Italiji. To je dokazal s petimi prepričljivimi etapnimi zmagami s ciljem na vzponu. »V gorskih etapah se mu ob prihodu v cilj ni videlo, da bi bil zelo utrujen. Lani je bil na Vuelti vedno izmučen do konca, čeprav ni imel velike prednosti pred zasledovalci. Mislim, da bi lahko ustvaril tudi večjo prednost, a je samega sebe nadziral in gledal merilnik moči. Vedno se je peljal po programu, ki ga je imel s trenerjem,« je dirkanje Jonasa Vingegaarda na dirki po Italiji v kolesarskem podkastu Vala 202 opisal tudi nekdanji slovenski kolesar Valter Bonča. Z njim se strinjajo tudi številni drugi tuji strokovnjaki.
Izjemnega uspeha vseeno ne gre razvrednotiti
A kljub vsemu naštetemu je na Giru še vedno treba zmagati in Vingegaard je to storil z odliko. Še vedno gre za eno izmed treh tritedenskih dirk na koledarju in eno največjih dirk na svetu. Z uspehom pa je Danec spisal zgodovino, saj je postal šele osmi kolesar po Jacquesu Anquetilu, Felicu Gimondiju, Eddyju Merckxu, Bernardu Hinaultu, Albertu Contadorju, Vincenzu Nibaliju in Chrisu Froomu, ki se lahko pohvali z zmagami na vseh treh grand tourih.
To je nekaj, kar za zdaj ni uspelo niti slovenskima šampionoma Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju, ki jima obema manjka po en naslov. »V karieri imam še veliko ciljev, a tudi če jo končam jutri, je ta praktično popolna. O tem si nisem upal niti sanjati in res sem ponosen, da mi je to uspelo,« je po velikem slavju v Rimu dejal Jonas Vingegaard.
Tudi Danec pa se ni mogel izogniti vprašanjem o tem, na kakšen način je prišel do zmage, in o njegovih načrtih za dirko po Franciji. »Navadno sem po tritedenski dirki povsem na kolenih, zdaj to nisem. Zato mislim, da to ni slaba priprava na Tour,« je bil povsem odkrit. Enako govorijo tudi v njegovi ekipi. »Jonas vrti izjemno visoke številke in zgodovina pravi, da je na drugi tritedenski dirki sezone še boljši,« razkriva športni direktor Marc Reef.
Šef čebel Richard Plugge pa večji pomen daje uspehu na Giru kot spopadu s Pogijem čez dober mesec dni. »Je prvi kolesar te generacije, ki je prišel do tega uspeha.« Z njim se strinja tudi njegov varovanec. »V karieri ne smemo pozabiti uživati v takih trenutkih. Z družino bom ostal nekaj dni v Rimu, nato pa začnem priprave na Tour,« je za konec razkril Vingegaard.