Še bolj neverjetna je njegova konstantnost. Pogačar je kdaj v karieri tudi že odstopil. Leta 2019 ni končal klasik San Sebastián in Amstel Gold Race, leta 2021 je odstopil na Giro dell'Emilia in dirki po Bretaniji, leta 2022 znova na San Sebastiánu, leta 2023 pa na Liège–Bastogne–Liège. In to je to. To je cel seznam njegovih odstopov v profesionalni karieri.
Od nesrečnega Liège–Bastogne–Liège leta 2023, ko si je pri padcu zlomil zapestje, je Pogačar nastopil na 47 dirkah – etapnih ali enodnevnih – in prav vse končal. V športu, kot je kolesarstvo, kjer so padci, bolezni in druge nepredvidljive težave del vsakdana, je takšna serija izjemna. Pogačar je v tem obdobju vedno prišel do cilja ne glede na to, kako zahtevna je bila dirka.
Zato njegovih 127 zmag, kolikor jih je zbral v karieri, ni edini podatek, ki osupne. Še bolj osupljiva je sposobnost, da je praktično vedno tam, kjer je treba. Sploh ko je govor o etapnih dirkah. Od svoje prve mladinske sezone leta 2015 je nastopil na 47 etapnih dirkah pod okriljem UCI, skupaj skoraj 400 tekmovalnih dni. Niti enkrat ni odstopil. V skoraj 12 letih se mu niti zaradi bolezni niti zaradi posledic padca ni zgodilo, da bi moral predčasno končati etapno dirko.
To je ena od največjih Pogačarjevih kakovosti, o kateri pa se govori precej manj kot o njegovih zmagah, napadih in rekordih.