Zmagovalec dirke po Franciji, svetovni prvak, evropski prvak, zmagovalec treh od petih spomenikov oziroma največjih enodnevnih klasik v sezoni. Zmagovalec številnih drugih enodnevnih in večdnevnih preizkušenj. Za mnoge ni tako bogat niti življenjski zbir slavij, za Pogačarja pa je bila to v zadnjih letih le še ena od izjemnih sezon.
Zdi se, da se Pogačar že ponavlja, ko govori, da je za njim najboljše leto doslej.
Ob vsem, kar mu je uspelo leta 2024, se je ponovitev ali izboljšanje tega v letu 2025 zdelo zelo zahtevna naloga. Vendar prvi kolesar na svetu še naprej premika meje mogočega in piše zgodovino svojega športa.
Seznam zmag 27-letnika je zdaj dolg natanko 108 vrstic, 20 od teh je dodal letos, potem ko je zmagoval od februarja do oktobra, pri čemer ni bilo pomembno, ali gre za največje enodnevne klasike ali tritedenske preizkušnje.
Rad ima izzive
Na podelitvi za kolesarja leta v Parizu je ob pričakovanem prejemu nagrade njegov rojak in športni direktor pri ekipi Združenih arabskih emiratov Andrej Hauptman dejal, da ima njegov varovanec fizične lastnosti za tritedenske dirke ter mentalno moč za najzahtevnejše enodnevne preizkušnje.
Predvsem pa ima Pogačar rad izzive.
Kako bi sicer lahko komu iz prejšnjih generacij razložili, kaj 65, 66 kilogramov težkega kolesarja žene na slovite tlakovane odseke severnega pekla Roubaixa ali na belgijske tlakovane klance po Flandriji, ki so jih osvojili le redki zmagovalci Toura in še to v nekih drugih časih kolesarstva?
Kaj bi se zgodilo, če ob letošnjem debiju na Roubaixu ne bi storil napake slabih 40 kilometrov pred ciljem in bi si tudi v nadaljevanju z Nizozemcem Mathieujem van der Poelom, edinim pravim izzivalcem za tovrstne dirke, izmenjavala udarec za udarcem na neizprosnih kockah, ne ve nihče.
Prvič Pariz–Roubaix?
Bo pa Pogačar tudi leta 2026 poskusil srečo v severnem peklu, če je soditi po njegovih izjavah po koncu te sezone in po rekordnih odsekih, ki jih je odpeljal decembra in objavil na Stravi.
Za zdaj je torej jasno, kaj bo v letu 2026 gnalo Pogačarja k novim uspehom. Cilji so predvsem osvojitev pete dirke po Franciji ter prvi zmagi na dirkah Pariz–Roubaix in Milano–Sanremo.
Tudi na slednji je vsako leto bližje uspehu, a na pregovorno najlažjem spomeniku z najširšim krogom favoritov težje naredi razliko. Letos je poskusil večkrat že na Cipressi, povsem razbil glavnino, vendar mu je vselej zmanjkalo nekaj malega ali pa kakšen moštveni kolega več, ki bi dodatno zmehčal noge tekmecem.
Vse to so naloge za leto 2026. Optimizirati taktiko, obdržati visoko raven forme in upati tudi na kanček sreče na edinih preostalih spomenikih, ki ju še ni osvojil.
Kdo bo lahko sledil?
Na drugih treh se pojavlja zgolj vprašanje, kdo bo lahko čim dlje sledil slovenskemu asu. Po Lombardiji že tako ne pozna poraza vse od prvega nastopa leta 2021. Od takrat je s petimi zaporednimi zmagami postal prvi kolesar v zgodovini s takšnim nizom na katerem od spomenikov.
Obenem je z uvrstitvami na stopničke na prav vseh spomenikih v eni sezoni postal edini kolesar v več kot 100-letni zgodovini dirk, ki mu je to uspelo. Nekaj, s čimer se ne more pohvaliti niti sloviti Belgijec Eddy Merckx, domnevno največji vseh časov.
Če leta 2026 ne bi znova posegel po zvezdah (ali mavrici) ter odkljukal še kakšne od doslej neosvojljivih dirk, bi bilo to precej nepričakovano. Tudi zato ni preveč spreminjal lanskega urnika.
Domače evropsko prvenstvo
In če bo Pogačar lovil tisto, kar mu predstavlja največji izziv, bodo tudi njegovi rojaki poskušali dodati svoj delež k obsežni popularizaciji športa na sončni strani Alp. Stična točka vseh slovenskih članov svetovne serije in drugih ravni pa bo predvsem nastop na domačem evropskem prvenstvu.
Čeprav v svetu kolesarstva evropsko prvenstvo ne pomeni toliko kot številne druge preizkušnje, se je Slovenija tudi po zaslugi izjemnih uspehov domačih asov v zadnjem desetletju dobesedno vpisala na zemljevid tudi z organizacijo velikega tekmovanja.
To bo na sporedu med 3. in 7. oktobrom prihodnje leto, naslov pa bo branil prav Pogačar, ki bo pred tem naskakoval tretji naslov svetovnega prvaka v Montrealu. Selektor Uroš Murn je na podelitvi za kolesarja leta v Sloveniji povedal, da pričakuje zahtevno traso, ki bo ustrezala slovenskim šampionom, s čimer bi lahko naslov najboljšega na stari celini ostal doma.
Kaj bo počel Roglič?
Še pred tem se bo odvila večina pomembnih preizkušenj v sezoni. Tudi 36-letni Primož Roglič ob koncu svoje kariere še vedno velja za enega najbolj izpostavljenih kolesarjev, zaradi neizpolnjenih želja pa si je pred sezono zaželel novega nastopa na Touru in Vuelti, a se vsaj prvi del tega načrta ne bo uresničil.
Dirka po Franciji bo v po pogodbi sodeč zadnjem letu v ekipi Red Bulla ostala neizpolnjena želja, saj je ekipa na medijskem terminu razkrila, da bo edini kapetan na Vuelti. Peto slavje na španski pentlji bi ga izstrelilo na sam vrh večne lestvice. Tudi 100. zmaga je na radarju, do te mu manjka še devet zmag. Letos je dosegel le tri, vse v marcu po Kataloniji.
Leta 2026 bo spomladi med marcem in majem dirkal na Tirreno-Adriatico, po Baskiji in Romandiji, nato pa sledijo poletne priprave na Vuelto in morebiti tudi SP in EP.
Omrzel na začetku poti
Če je Roglič v zrelih letih in pri koncu kariere, je na njenem začetku Jakob Omrzel. Eden najobetavnejših mladih slovenskih kolesarjev je to sezono slavil na dirki po Italiji za mlade kolesarje, še pred podpisom prve poklicne pogodbe z Bahrainom Victoriousom v svetovni seriji pa je s četrtim mestom na domači dirki po Sloveniji dokazal nesporni talent med člani.
Leto 2026 bo zanj leto učenja, a cilji 19-letnega Dolenjca vseeno ostajajo visoki in ambiciozni, predvsem za prihodnost.
V sezoni 2026 bo v svetovni seriji tekmovalo deset Slovencev, zvest pomočnik Pogačarju bo pri Emiratih Domen Novak, Jan Tratnik pa bo po sanirani hujši poškodbi kolena bržčas imel podobno vlogo pri Red Bullu z Rogličem ali pa bo pomagal Remcu Evenepoelu, belgijskemu prišleku k avstrijsko-nemški zasedbi.
Ob Omrzelu bodo svoje cilje pri Bahrainu Victoriousu zasledovali še Matej Mohorič, Žak Eržen in Matevž Govekar, pri Alpecinu-Deceunincku bo tekmoval Gal Glivar, Luka Mezgec pa bo svoje bogate izkušnje na druge vsaj še prihajajočo sezono prenašal pri Jaycu-AlUli.
