Ko je Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma) lani prvič premagal Tadeja Pogačarja, je bila za vse ljubitelje kolesarstva najbolj neverjetna zgodba, da je še pet let pred tem delal v skladišču za predelavo rib. Letos je ribič na dirko vseh dirk prišel z bremenom branilca lanske zmage. Ker lani po Touru nikakor ni našel takšne forme in ga je letos spomladi na dirki Pariz–Nica Tadej Pogačar premagal z »levo nogo«, je nekaj ljudi podvomilo o njegovem potencialu. Vendar ne kolesarski strokovnjaki. »Jonas je tip kolesarja, ki vse stavi na dirko po Franciji. S tega vidika malce spominja na Lancea Armstronga, saj na Tour pride vsaj 20 odstotkov bolje pripravljen kot na ostale dirke. Ne vem, kako mu to uspeva, a zagotovo bo tako tudi letos,« nam je po zaključku kolesarske pomladi dejal Tadej Valjavec in ni se motil.

Znanstveni pristop Jumba deluje

Velik dvig forme je Danec pokazal že na pripravljalni dirki po Dofineji, ko je igraje prišel do zmage. »Moj sprint zagotovo ni najboljši, vendar sem zadovoljen s formo,« je takrat dejal Jonas Vingegaard. Sprinta ni izboljšal niti na dirki po Franciji, saj je v neposrednem dvoboju s Tadejem Pogačarjem za bonifikacijske sekunde vedno izgubil, a vse ostalo je bilo na nadzemeljskem nivoju. Tudi po dveh tednih, ko je velika rivala ločilo zgolj deset sekund, je vehementno zatrjeval, da končna razlika ne bo majhna, in to s svojimi predstavami v nadaljevanju tudi potrdil. »Že decembra smo z ekipo sestavili načrt in ga nato le malce dopolnjevali. Vedeli smo, kaj delamo, in poznali svoje sposobnosti,« 26-letnik zasluge za veliki uspeh pripisuje tudi svojemu moštvu.

Ravno zaradi znanstvenega pristopa nizozemskega moštva je Danec danes profesionalec. Pri Jumbo-Vismi mlade talente iščejo na podlagi telesnih sposobnosti in ne rezultatov na tekmovanjih. Danski šampion je pred leti, ko je še delal na ribji tržnici in kolesaril za kontinentalno ekipo ColoQuick, opravil test maksimalne porabe kisika, ki ga organizem porabi v eni minuti (vo2 max). Ta volumen izražamo kot razmerje med litri na minuto ali mililitri na kilogram telesne teže na minuto. Rezultat je pokazal 97 mililitrov na kilogram telesne teže na minuto, kar predstavlja nadčloveške zmogljivosti. Za primerjavo, Primož Roglič je ob svojem prvem testiranju v Sloveniji, ko je dr. Milić »zaukazal«, naj mu dajo kolesarsko pogodbo, dosegel vrednost 81,6. Številka pri Vingegaardu je bila tako neverjetna, da je zdravnik na Danskem za trenutek pomislil, da se mu je pokvarila naprava, a ker je istočasno »normalno« vrednost pokazala devetim drugem kolesarjem, je podatkom verjel. »Ne komentiramo zdravniških rezultatov Jonasa iz tistega časa. Potrjujemo pa, da z mladimi kolesarji pogodbe podpisujemo na podlagi njihovih telesnih sposobnosti. Eden izmed pogojev je, da je vo2 max nad 75,« so o natančnih podatkih izjemnih predstav Vingegaarda skrivnostni pri Jumbo-Vismi. Izjemne vrednosti porabe kisika v minuti kolesarju najbolj pridejo prav na visoki nadmorski višini in ob izjemnih naporih. Ravno tam, kjer je dirko obrnil sebi v prid. »Je kolesar, ki ima neverjetne sposobnosti. Ker je s profesionalnim treningom začel zelo pozno (pogodbo z Jumbo-Vismo ima od leta 2019), verjamemo, da še ni dosegel svojega vrhunca,« vztrajajo, da lahko pokaže še boljše predstave. Tudi takšne, kot je bil letošnji gorski kronometer v 16. etapi, ko je drugič v življenju s svojimi rezultati podvomil o verodostojnosti tehnologije. »Števec sem pospravil, ker je kazal previsoke številke. Enostavno sem mislil, da se je pokvaril,« je svojo najboljšo vožnjo na čas v življenju, ki je sprožila tudi dvome o njegovi čistosti, opisal Jonas Vingegaard. »Razumem vprašanja, a vozim na drugačno gorivo kot Armstrong. Sem popolnoma čist in zaupam naši ekipi,« zatrjuje, da so vsi rezultati plod znanstvenega pristopa in trdega treninga.

Izjemno spoštovanje
do Pogačarja in Rogliča

Kolesar, ki je srečno poročen z ženo Trine Marie, s katero imata triletno hčerko Frido, je vnovič pokazal tudi izjemen instinkt, ki ga premorejo največji šampioni. Ko je v svojo največjo krizo zapadel Tadej Pogačar, se je zavedal, da je Tour njegov, a ni želel le priti v cilj. Vedno, ko ima priložnost, da potolče nasprotnika, to stori. Napadel je na prelaz Loze in si priboril neverjetno prednost skoraj osmih minut pred prvim zasledovalcem.

»Vedno sem se zavedal, da sem dober kolesar, a sem si pogosto naložil preveliko breme. Naredil sem velik korak v psihološki pripravi, zahvaliti pa se moram Primožu Rogliču. On je tisti, ki me je naučil, kako biti vodja v ekipi,« s spoštovanjem govori o svojem sotekmovalcu, ki mu je z dvema padcema na Tourih omogočil položaj kapetana. Z enako izbranimi besedami govori tudi o svojem velikem tekmecu, ki ga je drugič zapored premagal na francoskih cestah. »Je umetnik na kolesu in najboljši kolesar ta hip. Zagotovo gre za najbolj vsestranskega kolesarja v tem trenutku.« Pogačar in Vingegaard se oba po novem lahko pohvalita, da sta dva izmed 14 kolesarjev, ki so na dirki po Franciji ubranili naslov.