Matej Mohorič je eden tistih športnikov, ki že med svojo profesionalno kariero veliko razmišlja o prihodnosti in poskuša svojemu lokalnemu okolju vrniti čim več, s čimer izkazuje hvaležnost za uspešno kariero profesionalnega kolesarja, v kateri je zbral 17 zmag. Prav zaradi tega je ustvaril lastno fundacijo, s katero pomaga pri razvoju mladih kolesarjev. Že drugo leto zapored je skupaj s svojo fundacijo organiziral dirko Pokal Mateja Mohoriča. Na Trsteniku se je kolesarski zvezdnik z veseljem slikal s svojimi nasledniki, brez večjih težav je spregovoril tudi za Dnevnik.
Kako profesionalni kolesar med kariero najde čas za organizacijo takega dogodka?
Še predobro se spominjam svojih začetkov in vem, koliko mi je to pomenilo, da sem se lahko družil s takratnimi slovenskimi vrhunskimi kolesarji. Zavedam se, da se v tej skupini tukaj skrivajo novi pogačarji, rogliči in mohoriči. Le s tem, da organiziramo druženja in dirke, se lahko vzgaja to mladino. Predvsem v dobi interneta in pametnih telefonov je za mladino zelo pomembno, da najde interesno dejavnosti, ki ji je všeč, da ima svojo družbo.
Kaj po vašem mnenju mladi kolesarji odnesejo od takega dogodka?
Zelo pomembno je, da se tukaj in na drugih tekmah ter treningih družijo. Zavedam se, da vsi tukaj ne morejo biti vrhunski športniki, a kolesarstvo jim vseeno lahko pride prav tudi pozneje v življenju. Gre za zelo zdrav način preživljanja prostega časa. S takšnimi dogodki se širi tudi kolesarka kultura v družbi, da se vsi spoštujemo na cesti in se gradi kolesarska infrastruktura.
Kako je Pokal Mateja Mohoriča vključen v vaš program?
Zelo pomembno je, da sem lahko sam prisoten na takem dogodku, zato je to tekmovanje v načrtu vsako leto po koncu mojega spomladanskega dela sezone, ko končam vse klasike in imam nato malce prostega časa. Otrokom veliko pomeni, da lahko z menoj spregovorijo kakšno besedo in se slikajo z menoj.
Ste glede na vrhunsko pripravljenost v spomladanskem delu sezone pričakovali več?
Sezona se je rezultatsko začela zelo solidno. Na prvih dirkah sem bil redno v prvi deseterici, nato pa na največjih štirih dirkah, ki sem jim pred sezono namenil največ pozornosti, nisem imel sreče. Od Genta prek Flandrije, Roubaixa in Amstla so se vrstile težave. Na Flandriji sem dvakrat grdo padel, kar mi je onemogočilo pot do dobrega rezultata. Sem zelo razočaran, ker vem, kako vrhunsko sem bil pripravljen, sploh glede na prejšnjo sezono, ko sem dosegel vrhunske rezultate. V kolesarstvu je včasih tako, da se ti včasih izide odlično, ko tega ne pričakuješ, včasih pa imaš smolo. Ne morem nič spremeniti, to me le še bolj motivira za poletni del sezone. Sledijo dolge priprave na Tour, kjer bom napadal etapno zmago, ki bi vsekakor rešila sezono.
Tretje leto zapored in petič v karieri se odpravljate na Tour. Vas bomo pred tem lahko ponovno videli na dirki po Sloveniji?
Ne morem še v celoti potrditi. Vozil bom pripravljalno dirko, trenutno se še odločamo med Dofinejo in dirko po Sloveniji. Vseeno mislim, da bom na koncu tekmoval doma.
Vašo ekipo je letos doletelo nekaj sprememb. Odšla sta Jan Tratnik in Domen Novak. Ali to kaj vpliva na vzdušje?
Vzdušje v naši ekipi je vrhunsko. Povsem normalno je, da vsako leto izgubimo kakšnega kolesarja. Imamo zelo dobro jedro ekipe in vrhunsko podporo strokovnega štaba. Kolesarji pri nas pridobijo vrednost in jih potem v drugih ekipah bolje plačajo. Zato je povsem normalno, da vedno znova kdo odide, a vedno dobimo tudi nove, mlade in nadobudne kolesarje, ki pri nas nato zrastejo. To nas ne moti in smo se že navadili tako delati.
Pred vrati je dirka po Italiji, ki ste jo nazadnje vozili leta 2021 in grdo padli. Boste tudi zaradi tega manjkali tretje leto zapored?
Tisti padec nima nobenega vpliva na to. Če voziš cel program klasik od februarja do konca aprila, enostavno ni časa za priprave na Giro. Fizično trenutno nisem v stanju, da bi ga lahko odpeljal. Raje svoje moči usmerim v dirko po Franciji. Časa za priprave do Toura je več kot dovolj in dirka po Franciji je na mednarodni ravni tudi malenkost več vredna od Gira. Ravno zaradi tega se v zadnjih sezonah bolj posvečamo Touru.
Boste Giro vseeno spremljali? Kakšne so vaše napovedi?
Pričakujem vrhunski boj med Primožem Rogličem in Remcom Evenepoelom, ki sta resnično na nekoliko višji ravni v primerjavi z drugimi. Seveda v kolesarstvu nikoli ne veš, ali ne bo šlo kaj narobe. Držim pesti, da bosta oba prišla srečno do cilja in bo to pravi spopad dveh titanov kolesarstva. Vedno pa je še kakšen kolesar v senci, ki nato zablesti na dirki.
Na dirki Liege–Bastogne–Liege ste bili priča padcu Tadeja Pogačarja. Priznani kirurg primarij Janez Pšenica, dr. med., nam je zaupal, da ste tudi sami imeli podobno poškodbo. Ste Tadeju dali kakšen nasvet pri rehabilitaciji?
Najprej moram popraviti vašo trditev, sam nisem imel nikoli zlomljenega zapestja. Verjetno je šlo za Boruta Božiča ali Jana Polanca, mislim, da sta onadva imela zlomljeno zapestje. Zato mu nisem mogel dati nobenih nasvetov, mislim pa, da bo Tadej še enkrat več pokazal, da je korenina, in ga poškodba ne bo vrgla iz tira. Od njega pričakujem zelo hitro rehabilitacijo in se bo že na Touru vrnil na takšno raven, kot je zanj običajna.
