Britanski kolesar Simon Yates, član ekipe Visma-Lease a Bike, je 7. januarja na družbenem omrežju instagram objavil pismo z naslovom Thanks for the ride (Hvala za vožnjo). Aktualni zmagovalec kolesarske dirke po Italiji je tako v svojem slogu, potihoma in brez velikega medijskega pompa sporočil nekoliko presenetljivo kolesarsko slovo.
Presenetljivo je bilo bolj zato, ker je imel za leto 2026 še veljavno pogodbo z nizozemskim moštvom, veliko manj zaradi drugih dejavnikov. »Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi nemudoma zaključil kariero,« je po njegovem uspehu na dirki po Italiji leta 2025 dejal njegov brat dvojček Adam Yates, zvesti pomočnik Tadeja Pogačarja v moštvu UAE Emirates-XRG. Izjava britanskega kolesarja se je zdela nekoliko šaljiva, a očitno je vedel, kaj govori. Nekaj mesecev kasneje je Simon Yates zapisal: »To je odločitev, ki je nisem sprejel čez noč in ki je v meni zorela že nekaj časa.«
Tritedenske dirke so bile njegova specialiteta
Simon Yates velja za enega najboljših kolesarjev na tritedenskih dirkah svoje generacije. Da si ga bo kolesarska srenja zapomnila za večno, je nakazal že leta 2017, ko je na dirki po Franciji pri 24 letih osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. Skupno je končal na sedmem mestu, v Britaniji pa se je predvsem sprožilo vprašanje, kateri od bratov Yates bo naslednji vladar največjih dirk na svetu, saj je Adam končal le dve mesti za njim.
Izkazalo se je, da ima nekaj več ognja v sebi Simon, ki je na svet prišel 7. avgusta 1992 pet minut pred bratom Adamom. Že v sezoni 2018 je bil navijač Šeškovega Manchester Uniteda na dobri poti, da pride do velike zmage na italijanski kolesarski pentlji. Nato pa je Britanec doživel enega največjih kolapsov v zgodovini športa, ko je po trinajstih dnevih v rožnatem in treh etapnih zmagah v 18. etapi omagal na prelazu Finestre in v etapi zaostal za več kot 40 minut. »Že od jutra sem se počutil utrujenega in nemočnega. Poskušal sem dati vse od sebe, a sanje so se hitro razblinile,« je tudi po velikem razočaranju pokazal svojo izjemno športno osebnost in stopil pred medije. Da je pravi specialist za tritedenske dirke, je dokazal že nekaj mesecev kasneje, ko je slavil na dirki po Španiji. Tokrat je ubral veliko bolj konzervativen pristop do dirkanja kot v Italiji in dokončno potrdil svoj veliki talent.
Mezgec o njem z izbranimi besedami
Na poti do prve zmage na tritedenskih dirkah je Simonu Yatesu pomagal tudi slovenski kolesar Luka Mezgec, ki je bil kar osem let njegov sotekmovalec v ekipi, ki je večkrat zamenjala ime. Sodelovati sta začela leta 2017 v moštvu Orica-Scott, zmaga na Vuelti je prišla pod imenom Mitchelton-Scott, leta 2021 se je ekipa preimenovala v BikeExchange, še leto kasneje v BikeExchange - Jayco, danes pa nosi ime Jayco-AlUla. »Je kolesar, ki nikoli ne zganja panike. Vedno sem rad tekmoval z njim. Med vožnjo se rad drži nekoliko v ozadju, ne zahteva vožnje na čelu skupine za vsako ceno. V zadnjem trenutku pa se vedno postavi na pravo mesto,« nam je Simona Yatesa pred kratkim z izbranimi besedami opisal Luka Mezgec.
Slovenski sprinter se še kako dobro spominja skupne zmage na Vuelti, kot odločilni trenutek v karieri pa je izpostavil ravno poraz na dirki po Italiji. »Tisti dan je Simon povsem zatrokiral, zmanjkalo mu je glikogena. Zaradi tistega poloma se je v naši ekipi marsikaj spremenilo ravno na področju prehrane. To je bila dobra šola za nas, da se je nekaj spremenilo glede tega, zanj pa vsekakor zelo draga.«
Sanjsko slovo
Simon Yates je sedem let po enem svojih največjih razočaranj poskrbel za eno najbolj navdihujočih zgodb v svetu športa. Na vzponu, kjer je doživel eno največjih razočaranj, je prikazal predstavo kariere. V 20. etapi dirke po Italiji 2025 se je ravno na prelazu Finestre otresel Isaaca del Tora in Richarda Carapaza, ju prehitel za več kot pet minut in prišel do rožnate majice, ki se mu je leta 2018 izmuznila. »Ko sem videl traso, sem želel dokazati, da sem lahko dober na tem vzponu,« je bil po velikem uspehu od sreče povsem objokan Simon Yates.
Za to, da je bil zaključek kolesarske kariere zares sanjski, je poskrbel še na dirki po Franciji, kjer je imel vlogo pomočnika Jonasa Vingegaarda, a mu je vseeno uspelo zmagati v deseti etapi.