Do zdaj največji trenerski trenutek je za Kiralyja prišel na olimpijskih igrah v Tokiu 2020, ko je ženska reprezentanca ZDA osvojila prvo zlato olimpijsko kolajno v svoji zgodovini. Medtem ko so igralke slavile, je Karch Kiraly stal ob robu igrišča, miren in osredotočen: »Zmaga ni trenutek, temveč rezultat procesa, trdega dela in discipline. Vsak trening šteje, vsaka odločitev je del večjega načrta. Če igralci razumejo svoj del procesa, rezultat pride sam od sebe.«
Po dvanajstih letih vodenja ameriške ženske reprezentance je oktobra 2024 prevzel še ameriško moško izbrano vrsto. V njegovem strokovnem štabu je spet Luka Slabe, nekdanji slovenski selektor, ki je to vlogo opravljal že v ženski ekipi od leta 2018 do konca olimpijskih iger v Tokiu in močno prispeval k taktičnim in analitičnim vidikom igre. Slabe poudarja, da Kiraly gradi igro na strukturiranem pristopu in razumevanju detajlov, ki odločajo, ne na navdihu trenutka.
Že zgodaj je presegel svojega očeta
Čeprav se je Kiraly rodil leta 1960 v Jacksonu v Michiganu, je odraščal v Santa Barbari v Kaliforniji, kjer je odbojka zanj postala več kot le šport – bila je način življenja. Oče Laszlo Kiraly, nekdanji član madžarske mladinske reprezentance, ki je po neuspešnem uporu leta 1956 zbežal v ZDA, ga je pri šestih letih uvedel v skrivnosti igre. Več mesecev mu ni dovolil napadati, dokler ni obvladal sprejema: »Če ne znaš nadzorovati prvega dotika, ne moreš nadzorovati igre.« Ta misel ga je spremljala vso kariero in postala temelj njegovega trenerskega pristopa.
Kot najstnik je na turnirjih na mivki igral proti starejšim od sebe in se učil, da je odbojka bolj vprašanje razmišljanja kot surove moči. »Moral si biti pametnejši, ne močnejši,« je večkrat poudaril. Na univerzi UCLA je ta pristop nadgradil z redom in disciplino pod vodstvom legendarnega trenerja Ala Scatesa, ki je univerzitetno ekipo vodil kar 48 let in s katerim je osvojil tri naslove univerzitetnih prvakov.
Najboljši naredijo najmanj napak
V 80. letih prejšnjega stoletja je bil Kiraly temeljni člen reprezentance ZDA, s katero je osvojil zlati kolajni na OI v Los Angelesu 1984 in Seulu 1988 ter svetovno prvenstvo leta 1986 v Parizu. Soigralec Steve Timmons je za Sports Illustrated o njem dejal: »Ko je Karch govoril, si vedel, da gre za bistvo.« Kiraly pa je dodal: »Najboljši igralci niso tisti, ki dosežejo največ točk, ampak tisti, ki naredijo najmanj napak.«
Olimpijski finale v Seulu proti Sovjetski zvezi je bil njegova zadnja tekma za ameriško reprezentanco. Namesto tega sta s Timmonsom od leta 1990 do 1992 igrala profesionalno odbojko za klub Il Messaggero Ravenna v Italiji. Z ekipo je osvojil italijansko prvenstvo, pokal, svetovno klubsko prvenstvo (1991) in ligo prvakov (1992). Italijanski novinarji so ga opisali kot igralca, ki igro razume sekundo prej kot drugi. »V Italiji sem se naučil, da ne zmagaš z eno potezo, ampak s serijo pravilnih odločitev,« je priznal Kiraly.
Po zaključku dvoranske kariere se je Kiraly vrnil k svoji prvi športni ljubezni – odbojki na mivki. Ta odločitev je zavestna. »Želel sem biti spet slab, da bi se lahko učil,« je pojasnil za Los Angeles Times. Leta 1996 je skupaj s Kentom Steffesom v Atlanti osvojil zlato kolajno na prvih olimpijskih igrah z mivko. »Na mivki ni izgovorov. Če izgubiš, veš, zakaj si izgubil,« je dejal po finalu za USA Today. Skupno je osvojil 148 turnirjev, več kot polovico (78) s Steffesom. V teh letih je zaslužil več kot tri milijone ameriških dolarjev z nagradnimi skladi, še precej več pa s sponzorstvi.
Učil je sebe in druge
V trenerske vode se je podal na episkopalni srednji šoli St. Margaret's, kjer je treniral svoja sinova Kristiana in Koryja. Leta 2012 je bil pomočnik selektorja ameriške ženske reprezentance Hugha McCutcehona, s katerim sta ekipo popeljala do drugega mesta. Za selektorja je bil imenovan po koncu OI v Londonu 2012: dve leti pozneje je z ekipo v Milanu osvojil naslov svetovnega prvaka, vrhunec pa je bila zlata kolajna v Tokiu. Zanj ni pomembno le, kako igralci izvajajo poteze, ampak zakaj jih izvajajo in kako to prispeva k celotnemu razvoju ekipe.
V intervjujih je večkrat poudaril, da je odbojka bolj kot kateri koli drug šport igra zaupanja in medsebojnega razumevanja: igralec ne more zadržati žoge pri sebi, vsak dotik je podarjen soigralcu ali tekmecu. To poenostavlja kompleksnost igre in poudarja timsko dinamiko, ki jo je Kiraly vedno cenil. »Treniraj tako, kot da je tekma, in tekmuj tako, kot da je še en dan treninga,« je ena njegovih najbolj znanih misli, ki odraža celostni pristop k treningu in reprezentativnemu delu. Nekateri pravijo, da ni največji samo zato, ker je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, pač pa zato, ker je vsak trenutek ostal učitelj – sebi in drugim.