V mestu z 1,4 milijona prebivalcev, ki po 17 letih spet gosti evropsko elito, bo nastopilo 410 judoistov in judoistk iz 46 držav, med njimi tudi enajst slovenskih – pet moških in šest žensk. V moški konkurenci se bodo borili David Štarkel, Gal Blažič (oba v kategoriji do 60 kilogramov, oba Impol), Martin Hojak (Bežigrad), Urh Ogrizek (oba do 73 kilogramov, Z'Dežele Sankaku) in Nace Herkovič (do 81 kilogramov, Slovenj Gradec), v ženski pa Nika Tomc (Z'Dežele Sankaku), Jevgenija Gajić (obe do 57 kilogramov, Slovenj Gradec), Kaja Kajzer (Bežigrad), Leila Mazouzi (obe do 63 kilogramov, Z'Dežele Sankaku), Nika Koren (do 70 kilogramov, Bežigrad) in Metka Lobnik (do 78 kilogramov, Apolon Maribor), tik pred odhodom pa je nastop zaradi bolezni odpovedala Kaja Schuster (do 70 kilogramov, Bežigrad).
Slovenija bo v močni konkurenci s sedmimi olimpijskimi prvaki, 23 svetovnimi in 36 evropskimi prvaki nastopila z zelo mlado zasedbo. Njena povprečna starost je dobrih 22 let in pol, v reprezentanci pa je kar šest debitantov na članskih EP. Slovenska enajsterica bo lovila že 55. kolajno v zgodovini EP (doslej 52 posamičnih in dve ekipni), Tbilisi pa je bil doslej srečen kraj za slovenski judo. Prvo moško kolajno po Stanku Topolčniku (Oostende 1969) je tam leta 2009 osvojil bronasti Aljaž Sedej v kategoriji do 81 kilogramov, na istem tekmovanju pa je Urška Žolnir postala evropska prvakinja do 63 kilogramov. Na lanskem grand slamu v Tbilisiju si je zlato odličje priborila Metka Lobnik, letos pa bron Kaja Kajzer.
V sedanji slovenski reprezentanci se lahko s kolajno na članskem EP pohvali le 26-letna Kaja Kajzer. Članica Bežigrada je bila dvakrat srebrna v Lizboni 2021 in Zagrebu 2024, takrat pa je še nastopala v kategoriji do 57 kilogramov. Od februarske tekme v Ljubljani ima poškodovano levo zapestje. »Slikanje ni pokazalo resne poškodbe, se pa na treningih in tekmah stanje zapestja vedno znova malce poslabša in se zato ne pozdravi do konca. Poleg tega sem levičarka, kar je še dodatna težava,« pravi Kaja Kajzer, ki v Ljubljani ureja ordinacijo za fizioterapijo, piše diplomsko nalogo, poleti pa jo čaka poroka. »Večino stvari mi je uspelo urediti in zdaj se bom v prihodnjih dveh letih posvetila zgolj judu ter skušala iz sebe iztisniti maksimum.«
Metka Lobnik med nosilkami
Kaja Kajzer, ki je dolga leta trenirala skupaj z olimpijsko prvakinjo iz Pariza 2024 Andrejo Leški (pri 28 letih je že končala športno kariero), je svojo formo na lestvici od ena do deset ocenila s sedmico. »Moj dolgoročni cilj so olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028, zato o letošnjem evropskem prvenstvu ne razmišljam, da je nekaj posebnega. Seveda pa potrebujem točke za svetovno lestvico, da bom višje v žrebu, ko bo šlo na naslednjih tekmah za olimpijske kvalifikacije,« pojasnjuje Kajzerjeva, za katero bo nastop v Tbilisiju že osmi na članskih EP. Drugi slovenski adut je 25-letna Metka Lobnik, ki je na lanskem EP v Podgorici s sedmim mestom poskrbela za najboljši slovenski dosežek. Ob koncu lanske sezone se je poškodovala, februarja letos pa je izpustila tudi največjo domačo tekmo v Ljubljani.
»Manjka mi kar nekaj malenkosti, da bi lahko bila na ravni, ki si jo želim. Seveda je po vsaki poškodbi potrebno nekaj časa za uspešno vrnitev. Septembra in oktobra lani sem bila zares dobro pripravljena, za zdaj pa še nisem v takšni formi. O tem, ali bom zaradi poškodbe zadnje stegenske mišice, ki sem jo staknila prav v Tbilisiju, sploh nastopila na EP, sem se odločila šele pred dobrim tednom,« priznava Metka Lobnik, ki ima na grand slam 2025 v Tbilisiju lepe spomine, saj je osvojila zlato in dosegla največji uspeh v dosedanji karieri. »V nedeljo, zadnji dan tekmovanja, bom nastopila tudi kot zadnji član reprezentance. Bomo videli, kako bo vse skupaj potekalo. Težko kaj konkretnega napovem, kajti na tekmi je končni rezultat vedno odvisen od velikega števila dejavnikov,« je pred svojim četrtim nastopom na članskih EP dodala Lobnik, ki na svetovni lestvici zaseda visoko šesto mesto, zato bo v Gruziji med nosilkami v svoji kategoriji.