Prva sezona bo potekala že novembra, decembra letos in februarja prihodnje leto, sodelovalo pa bo 18 držav, razdeljenih v skupine s po tremi ali štirimi ekipami. »To je velik korak za evropski hokej,« je ob predstavitvi dejal predsednik IIHF Luc Tardif. »Naše članice so že leta želele okvir, ki bi reprezentančnim premorom dal več doslednosti in pomen. Z evropskim pokalom narodov končno ponujamo izdelek, ki ima potencial, da igro razvije, tako na tekmovalni kot tudi na komercialni ravni po vsej Evropi.«
Tardif je ob tem poudaril, da bo zveza IIHF tekmovanje gradila v sodelovanju z nacionalnimi zvezami, z dolgoročnim ciljem ustvariti trajnosten in tržno zanimiv projekt, ki bo podpiral razvoj igralcev in okrepil zanimanje navijačev v obdobju med svetovnimi prvenstvi. Podporo so novemu tekmovanju izrazile tudi druge zveze. »Evropski pokal narodov pomeni ustvarjanje pomenljivega tekmovanja, ne le tekem,« je poudaril Morten Green, generalni direktor danske reprezentance. »Gre za platformo, ki bo igralcem in navijačem dala nekaj stalnega, česar se bodo lahko veselili.«
Pobuda, ki je zorela šest let
Medtem ko je bila ideja v IIHF dolgo na stranskem tiru, se je v ozadju vztrajno oblikovala prav v Sloveniji. Generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec je bil eden prvih, ki so predlagali vzpostavitev takšnega tekmovanja. »Sam sem vodstvu IIHF že pred skoraj šestimi leti predlagal ustanovitev evropskega tekmovanja, ki bi potekalo pod okriljem krovne zveze. Novembra lani nam je uspelo to vprašanje končno uvrstiti na agendo sveta IIHF,« je povedal Dejan Kontrec. »Vseskozi smo si želeli, da bi reprezentančne tekme med klubskimi premori imele dodatno vrednost, poleg same priprave na svetovno prvenstvo. Tako bodo te tekme pridobile pomen, vidnost in zanimanje pri navijačih ter pokroviteljih.«
Kontrec se dobro spominja, kako so bili sprva proti tekmovanju predvsem veliki hokejski narodi. »Dolgo so se ga otepali Finci, Švedi, Čehi, Švicarji, tudi Nemci. Oni imajo svoje donosne turnirje in pravice, toda preostale zveze smo bile preprosto izgubljene v vesolju. Zdaj pa imamo priložnost, da se tudi manjše države bojujemo za nekaj, kar šteje,« poudarja. Čeprav bo letošnja sezona še poskusna, verjame, da ima projekt velik potencial. »Ko bo šlo za naslov evropskega prvaka, bo zanimanje samo še večje. To je tržno privlačen projekt, ki bo koristil vsem,« je prepričan Kontrec, ki vidi v novi strukturi tudi priložnost za dolgoročni razvoj evropskega hokeja.
V družbi Poljske,
Italije in Velike Britanije
Slovenija bo svoj prvi turnir v okviru evropskega pokala narodov odigrala od 6. do 9. novembra v poljskem Sosnowiecu, kjer bodo nasprotnice Velika Britanija, Italija in domača Poljska. Drugi turnir sledi februarja prihodnje leto, od 5. do 8. februarja v Edinburgu, kjer bo namesto Italije, ki jo čakajo olimpijske igre, igrala Ukrajina. »Mi smo še vedno v fazi pomlajevanja. Letos, ko tekmovanje še nima popolnega tekmovalnega naboja, bomo igrali z mlajšimi igralci in skušali širiti krog reprezentantov. Starejši bodo tokrat počivali, tudi Matic Török, ki je močno obremenjen na Finskem. Ko bo tekmovanje potekalo v polni obliki, z nagrajevanjem najboljših in sistemom napredovanja, bo to za igralce veliko privlačnejše,« je dodal generalni sekretar HZS.
V prihodnosti želi IIHF decembrski termin uskladiti z ligami, ki še ne prekinjajo tekmovanj, kot je ICEHL. Kontrec verjame, da bo v dveh ali treh letih to postalo stalna praksa. »Ko se bodo pridružile tudi najmočnejše države, bo evropski pokal narodov postal tisto, kar si želimo, evropska liga narodov.« Slovenija se je tako znašla v družbi držav, ki iščejo svojo priložnost za prepoznavnost in razvoj. Vse tekme bodo prenašane na IIHF TV, kar bo omogočilo, da tudi navijači zunaj meja spremljajo slovensko reprezentanco v novih, pomenljivejših dvobojih.
V zadnjih mesecih Kontrec veliko energije vlaga tudi v domače okolje, predvsem v jeseniški hokej. »Nekateri mi očitajo, da se preveč ukvarjamo z Jesenicami, toda želim še enkrat poudariti: Olimpija naj ostane stabilna in konkurenčna, vendar potrebujemo tudi Jesenice. Že tako smo letos ostali brez Celja, in če izgubimo še Jesenice, pomeni to potencialnih 50 igralcev, ki bi lahko kandidirali za reprezentanco, manj,« opozarja nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant. »Trudim se, da bi se Jesenice stabilizirale in postale privlačne za pokrovitelje. Želim si, da januarja, ko bo finale državnega prvenstva Jesenice – Olimpija, igralci stopijo na led v urejenem klubu in da Slovenija dobi derbi, ki si ga zasluži.« x
