Po dveh desetletjih, ko je bila gostiteljica prav tako Italija s Torinom, so bile zimske olimpijske igre znova v osrčju Evrope. Zaradi razpršenosti prizorišč so bile to najbolj nenavadne igre. Še nikoli niso bile na tako velikem geografskem območju med Dolomiti in Padsko nižino (22.000 kvadratnih kilometrov), kar presega velikost Slovenije (20.271 kvadratnih kilometrov). Zaradi velikih razdalj med prizorišči je bila zelo zahtevna logistika. Velik je bil strah pred prometnim kolapsom, a so večino težav rešili s prijaznostjo in tudi improvizacijo italijanskih prirediteljev.
Predsednica Moka Kirsty Coventry navdušena
Čeprav je predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Kirsty Coventry pred začetkom iger menila, »da bo takšna razpršenost prizorišč ustvarila dodatne zaplete«, je bila na koncu navdušena. »Te igre so resnično velik uspeh v novem načinu organizacije, saj gre za trajnosten način. Presegle so vsa pričakovanja,« je Kirsty Coventry pohvalila model iger, za katerega so mnogi menili, da ga ne bo mogoče izvesti. Postale so celo vzorčni model za prihodnost, da ne bodo gradili novih objektov, ki so po koncu tekmovanj neuporabni.
Zaradi velikih razdalj med tekmovališči so športniki pogrešali olimpijsko vzdušje z druženjem in ogledi drugih tekmovanj. Olimpijske vasi so bile le v Milanu, kjer bo po igrah študentski dom, Cortini v mobilnih hiškah in Predazzu v vojašnici, sicer pa so bivali v hotelih. Še najbolj olimpijsko vzdušje je bilo v Cortini, na vseh drugih prizoriščih pa so se počutili kot na običajnih tekmah svetovnega pokala. A obenem so prizorišča dobro poznali, saj pozimi redno gostijo tekme na najvišji ravni, zato so se italijanski prireditelji oprli na ekipe, ki imajo izkušnje z organiziranjem tekem svetovnega pokala in drugih velikih tekmovanj. Na novo so zgradili le dvorano v Milanu, progo za bob, skeleton in sankanje v Cortini d'Ampezzo za 125 milijonov evrov (podrli so 850 dreves, a so posadili 10.000 novih) ter snežni park v Livignu za 35 milijonov evrov.
Strošek iger bo dobrih pet milijard evrov
Tako bodo stroški veliko manjši kot v rekordno dragem Sočiju leta 2014 s 50 milijardami evrov in Pekingu leta 2022 s 30 milijardami evrov, ki so bili tako visoki zaradi epidemije koronavirusa. Po neuradnih podatkih bodo letošnje OI Italijo stale dobrih pet milijard evrov. Podpredsednik italijanske vlade ter minister za infrastrukturo Matteo Salvini, ki prihaja prav iz Milana, je zatrdil, da je Italija v igre vložila 3,5 milijarde evrov, v blagajno pa naj bi se vrnilo pet milijard evrov. Pohvalil se je, da so kraji dobili veliko nove infrastrukture, ki bo trajno ostala prebivalcem. Italijani so pokazali, da je možno tudi z manjšim proračunom pripraviti vrhunsko tekmovanje. Zasolili so le cene prenočišč in deloma vstopnic, medtem ko cen hrane niso spreminjali.
V središču zanimanja je bilo 2900 športnikov in športnic, ki so jim podelili 116 kompletov kolajn v 16 disciplinah. Nesporni junak iger je norveški smučarski tekač Johannes Hoesflot Klæbo, ki je osvojil šest zlatih kolajn na vseh šestih nastopih (tretjino vseh norveških) in postavil nov mejnik. Toliko najžlahtnejših kolajn na enih OI ni osvojil še noben športnik. Stoodstotni izkupiček glede na število priložnosti imata s hat-trickom švicarski alpski smučar Franjo von Allmen, novi kralj hitrih disciplin, in norveški nordijski kombinatorec Jens Luraas Oftebro, ki sta osvojila zlate kolajne na vseh nastopih. Posebna zgodba je 35-letna italijanska alpska smučarka Federica Brignone, ki je kljub velikim bolečinam združila naslova v superveleslalomu in veleslalomu manj kot leto dni po grozljivi poškodbi na italijanskem državnem prvenstvu. Prireditelji slavijo tudi hitrostno drsalko Francesco Lollobrigida, ki je že v vlogi mame postala dvakratna prvakinja.
Med najboljšo deseterico z največ odličji na letošnjih OI prevladujejo biatlonci, prav vseh pet jih je iz Francije, kjer nacionalna televizija letos sploh ne prenaša tekem za svetovni pokal. Mimogrede: tekme biatloncev v Anterselvi, kjer je bilo na vsaki preizkušnji na tribunah 20.000 gledalcev, so bile najbolj obiskane med vsemi olimpijskimi panogami. Kar pet kolajn je osvojil norveški biatlonec Sturla Holm Lægreid, vendar nima nobene zlate (tri srebrne in dve bronasti).
Naslednje OI v Franciji od Savojskih Alp do Sredozemlja
Izmed tistih, ki premočno prevladujejo v svetovnem pokalu, sta brez zlate kolajne med posamezniki ostala dva velika favorita. V alpskem smučanju je to švicarski as Marco Odermatt, ki je domov odšel z dvema srebrnima in eno bronasto kolajno, a brez odličja v smuku (četrto mesto). V smučarskih skokih za ženske je Nika Prevc osvojila komplet kolajn, a med njimi ni zlate s tekem posameznic. V središču zanimanja je bila tudi ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn, ki je pri 41 letih kljub poškodovanemu kolenu (strgana križna vez) želela osvojiti olimpijsko kolajno, a se je njen nastop s številko 13 končal že po 13 sekundah s padcem in novimi hudimi poškodbami.
Letošnje OI so bile učna ura za naslednje leta 2030 v Franciji, kjer bodo tekmovanja potekala na še večjem geografskem območju. Čez štiri leta bodo prizorišča od Ženevskega jezera in prek Savojskih Alp do Sredozemlja z Nico, kjer bodo tekmovanja na ledu.