Zeleno-beli so v svoji četrti sezoni po vrnitvi v regionalno tekmovanje ponovili uspeh iz leta 2012 in se znova uvrstili v polfinale. Takrat jih je s 4:1 izločil Linz, ki je pozneje tudi osvojil naslov, letos pa se je zgodba ponovila s Pustertalom. Klub iz Brunica postaja prava nočna mora za Ljubljančane, saj jih je izločil že v kvalifikacijah za končnico v prejšnjih dveh sezonah, letos pa še v polfinalu. Ključen pečat seriji so dale prve tri tekme, na katerih Olimpija ni dosegla niti enega zadetka – in to ekipa, ki je imela po rednem delu tekmovanja najboljši napad.
Tičar preprečil šesto tekmo v Tivoliju
Odličnega Edwarda Pasqualeja, ki je v končnici svojo mrežo ohranil nedotaknjeno kar 279 minut, je šele na drugi tekmi v Tivoliju v 12. minuti premagal Rok Kapel. Olimpija je nato na tej tekmi zadela še štirikrat, prvič v polfinalni seriji pa je v peti tekmi po zadetku Nicolaija Meyerja ob igri z igralcem več slabi dve minuti pred drugim odmorom povedla. Pred tem si je pripravila nekaj lepih priložnosti, ki so tudi po zaslugi 35-letnega Kanadčana v vratih Pustertala ostale neizkoriščene.
V zadnji tretjini so domači hokejisti močno pritisnili proti vratom Dustina Tokarskega, ki je klonil v 53. minuti po strelu Austina Osmanskega, v zadnji minuti rednega dela pa je Cole Bardreau zgrešil prazna vrata. Odločitev je padla že v drugi minuti podaljška, ko je slovenski reprezentant Rok Tičar v gneči pred ljubljanskimi vrati preusmeril plošček in zapečatil usodo zeleno-belih.
»Šele v zadnji tretjini smo prikazali pravo igro, ko Ljubljančanom nismo pustili dihati. Če bi Olimpija dobila peto tekmo, bi se serija lahko še zapletla. V prvih treh tekmah Olimpija ni igrala tako kot v četrtfinalu proti Bolzanu, kar smo znali izkoristiti,« je po tekmi dejal Rok Tičar. Dodal je, da ekipi še vedno primanjkuje izkušenj: »Nimamo veliko igralcev, ki bi v karieri že osvojili kakšno lovoriko. Še vedno se učimo in napredujemo. Veliko stvari bo treba izboljšati do začetka finala.« Tičar je bil sicer eden ključnih igralcev polfinalne serije, saj se je med strelce vpisal na prvi, drugi in peti tekmi, na tretji pa je prispeval podajo pri drugem zadetku svoje ekipe.
Usodne tri zaporedne »ničle«
Za Pustertal bo finale z Gradcem osmi v zgodovini kluba, ki je bil ustanovljen leta 1954, vendar v svojih vitrinah nima še nobene lovorike. Šestkrat je izgubil v finalu italijanskega prvenstva, leta 2019 pa mu je slavje v alpski ligi, ko je vodil s 3:1 v zmagah, preprečila prav Olimpija. V ljubljanskem taboru, kjer si je polfinalno serijo ogledal tudi strateški partner in podpredsednik kluba Alexandre Lefebvre, po izpadu niso skrivali razočaranja. Ko je predlani izvršni direktor skupine BMR Group, ki ima več kot 8000 zaposlenih, vstopil v projekt, je poudaril, da si želi naslov osvojiti v štirih letih.
»V končnici se nam je poznalo, da smo imeli veliko poškodovanih igralcev, medtem ko je imel Pustertal na voljo celoten kader. Čestitati mu moram in mu želim veliko sreče v finalu. Čeprav je razočaranje veliko, ni razlogov za slabo voljo. V rednem delu smo osvojili največ točk v zgodovini kluba, po štirih letih smo se vrnili v končnico, po 14 letih pa v polfinale. Prav tako imamo v ekipi najboljšega strelca in MVP igralca rednega dela,« je poudaril 48-letni trener Ben Cooper, ki se je po štirih letih, ko je deloval kot pomočnik v Salzburgu, vrnil v vlogo glavnega trenerja. »Prepričan sem, da je to šele začetek naše zgodbe, to nikakor ni naš konec.«
Z izpadom se je težko sprijaznil tudi kapetan ekipe Robert Sabolič, ki je izpostavil: »Če tri tekme ne dosežeš zadetka, se ti ne piše nič dobrega. Potem se je težko vrniti, sicer smo bili zelo blizu, če bi pripeljali serijo nazaj v Ljubljano, bi bilo marsikaj drugače. Po dveh tretjinah je kazalo dobro, nato smo se v zadnji preveč pomaknili v obrambo. Razočaranje je ogromno, saj je bila priložnost lepa.«
Podobno je razmišljal tudi branilec Blaž Gregorc: »Tudi po zaostanku z 0:3 v zmagah smo verjeli v preobrat. Namesto da bi po dveh tretjinah vodili z 2:0 ali celo 3:0, smo se v zadnji avtomatsko potegnili v obrambo. Glave so še vroče, zdaj smo še jezni, a po prespani noči bo drugače. Od začetka sezone je bila kemija v garderobi prava in mislim, da smo lahko zadovoljni s sezono.«
Na delu bo zdaj vodstvo kluba
Led v dvorani Tivoli bo zdaj sameval do 18. septembra, ko se bo začela nova sezona lige IceHL. V njej želijo Ljubljančani igrati še vidnejšo vlogo kot v letošnji, tudi z večjim obiskom na tribunah. Vodstvo kluba obljublja, da bo ekipa v novi sezoni še močnejša. Poskušali bodo zadržati najboljše tujce iz letošnje sezone, obenem pa se govori tudi o vrnitvi nekaterih nekdanjih slovenskih reprezentantov, želja sta Žiga Jeglič in Jan Urbas. »Ekipa bo naslednjo sezono zagotovo še močnejša, mladi igralci so napredovali, zelo si želimo osvojiti naslov. Tudi sam sem se veliko naučil v tej sezoni,« je ob odhodu na zaslužen dopust dejal Cooper.