Karakter

A najprej k včerajšnjemu dogajanju proti Ukrajini. Bistveno je, da so igralci stopili skupaj v kriznem trenutku, ko je na začetku zadnje tretjine že kazalo, da bi tekmo lahko izgubili. Pokazali so močan karakter in nikdar niso izgubili velike želje po zmagi. Vseskozi smo govorili, kako so Ukrajinci močni ob prednosti igralca več, kar so spet dokazali. Njihovi goli so bili neubranljivi, to so bile šah mat akcije. Ves čas se potrjuje, da je Slovenija v igri petih proti petim najboljša na tem turnirju. Fantje se bolje znajdejo proti poznanim ekipam. Na ledu so aktivni in veliko streljajo. Točno vedo, kaj so sposobni narediti v lastni režiji, zagotovo pa je moštvo tudi dobro vodeno.

Proti Avstriji načeloma ne bi smeli izgubiti. Neuspeh bi pomenil veliko razočaranje. Slovenska reprezentanca se mora nasloniti na svojo igro. Imamo štiri enakovredne napade, kar je precej več kot jutrišnji tekmec, kjer izrazito prevladujejo udarne sile. Avstrija se je po olimpijskih igrah in incidentu okoli ponočevanja nekaterih glavnih igralcev odločila za pomlajevanje moštva, kar je dolgoročno zelo smiselna poteza. Ta trenutek se jim sicer lahko pripeti, da bodo ravno zaradi tega obstali v diviziji I, a se jim izgubljeno leto ne bo preveč poznalo. Avstrijska zveza ima domači hokej zgledno urejen, zato bodo klubi igrali na podobni ali še višji ravni ne glede na (ne)uspeh reprezentance. Pri nas je malo drugače, a to je že tema za kakšno kolumno ob drugi priložnosti.

Kakor koli, ko bomo jutri potegnili črto, bomo lahko ugotovili, da je slovenskim reprezentantom uspela izjemna sezona. Odlično so nastopili na olimpijskih igrah v Sočiju in imeli zelo dobro leto v klubih, kar je povzročilo veliko stresa, a takšen je pač profesionalni šport. Ponosni so lahko, da so pomemben del hokejskega dogajanja.