Pred Quennevillom je tako le legendarni Scotty Bowman, ki se je s trenerske klopi poslovil leta 2002 po osvojenem devetem Stanleyjevem pokalu z Detroit Red Wings. Bowman je v končnicah dosegel 221 zmag, v rednem delu pa je z le petimi ekipami v 35-letni karieri zmagal kar 1244-krat. To je rekord, ki ga bo zelo težko preseči.
»Statistika zame nikoli ni bila v ospredju. Vedno želim le, da moja ekipa igra dobro in najde način, kako priti do zmage. To je bila moja motivacija in izkazalo se je, da je bil to tudi zelo poseben trenutek,« je ob izjemnem trenerskem dosežku po zmagi nad Edmontonom povedal Joel Quenneville. Le dva dni pozneje je prišel do nove zmage, ko je njegov Detroit v podaljšku na kolena spravil še Winnipeg Jets, za katere je branil junak ameriške olimpijske zlate reprezentance, Connor Hellebuyck.
Od branilca do arhitekta igre
Trener Q, vzdevek, ki je razširjen med igralci, novinarji in navijači, je svoje prve hokejske korake naredil v Windsorju v Ontariu, mestu, prepletenem z bogato hokejsko tradicijo in povezanem z Detroitom prek mostu čez istoimensko reko. Že kot mladinec je kazal izjemen interes za hokej; njegova disciplina, izostren pregled igre in taktična inteligenca so kmalu pritegnili pozornost trenerjev. Leta 1978 ga je kot 21. izbiro na naboru lige NHL izbral Toronto Maple Leafs. Kot branilec je odigral 803 tekme za ekipe Toronto, Colorado, New Jersey, Hartford in Washington. O svojem igralskem času je Quenneville dejal: »Vsak igralec mora minute na ledu zaslužiti s svojo igro in zanesljivostjo.«
Disciplina, strateško razmišljanje in sposobnost prepoznavanja potenciala so ga naravno vodili k trenerski karieri. Po koncu igralske poti je najprej deloval kot pomočnik trenerja pri St. John's Maple Leafs, nato kot glavni trener v AHL pri Springfield Indians. Sledile so izkušnje kot pomočnik trenerja pri Quebec Nordiques in Colorado Avalanche, s katerimi je leta 1996 osvojil svoj prvi Stanleyjev pokal kot del trenerskega štaba.
V Chicagu do največjih uspehov
Prvi položaj glavnega trenerja v NHL je bil v St. Louis Blues, kamor je prišel sredi sezone 1996/97. Blues je vodil do sedmih zaporednih uvrstitev v končnico, vrhunec pa je bila sezona 1999/2000, ko so zabeležili rekordnih 51 zmag in osvojili Presidents' Trophy. Quenneville je prejel nagrado Jacka Adamsa za najboljšega trenerja leta, a se je ekipa v končnici poslovila že v prvem krogu. Po slabšem začetku sezone 2004 so ga odpustili, a se je še istega leta vrnil v Colorado Avalanche.
Svoje največje trenerske uspehe je dosegel v vetrovnem mestu. Pod njegovim vodstvom so Blackhawks osvojili tri Stanleyjeve pokale (2010, 2013, 2015) – prvi naslov po letu 1961 – in postali sinonim za disciplinirano ter hitro igro. Njegova filozofija je temeljila na jasnih pričakovanjih, doslednosti in zaupanju v sistem. Kapetan Jonathan Toews je poudaril: »Ekipa ve, kaj mora slediti, kaj pričakovati, preprosto nadaljuje delo, saj ve, da to deluje.« Napadalec Patrick Kane pa je dodal: »Bil je izjemno pomemben za mnoge izmed nas. Naučil nas je posebnega načina igre, ne da bi nam vzel ustvarjalnost ali svobodo.«
Na Floridi ga je dohitela preteklost
Quenneville je leta 2019 zapustil Blackhawks in prevzel vlogo glavnega trenerja pri Florida Panthers, s katerimi ni dosegel enakih uspehov. Oktobra 2021 ga je dohitela preteklost: neodvisna preiskava je ugotovila, da je med njegovim obdobjem v Chicagu skupaj z drugimi člani vodstva prišlo do neustreznega ukrepanja ob obtožbah, povezanih z videotrenerjem Bradom Aldrichem in igralcem v mlajših kategorijah Phillippom P. v letu 2010. Ukrepi so bili sprejeti šele po koncu sezone, kar je sprožilo val kritik in osebno odgovornost, ki jo je Quenneville pozneje priznal. Po objavi preiskave je odstopil s položaja pri Floridi in v izjavi povedal, da »želi izraziti žalost zaradi bolečine, ki jo je mlad moški doživel«.
V Anahaimu preporodil ekipo
Po odločitvi vodstva NHL je Quenneville po daljši odsotnosti iz lige spet lahko stopil v trenerske vode, ko ga je 8. maja 2025 Anaheim Ducks imenoval za 12. glavnega trenerja v zgodovini franšize, ki sedem sezon zaporedoma ni nastopila v končnici. Ob prihodu je poudaril, da je vesel priložnosti in se veseli izzivov, ki jih prinaša delo z ekipo, ki jo ima na voljo. O svojem motivu je dejal: »Moj motiv, moji cilji so vedno bili: ko enkrat osvojiš pokal, komaj čakaš, da to storiš znova. Vedno je bil ravno to razlog, da počnemo to, kar počnemo.«
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami je Quenneville že v prvi sezoni pri Ducks popeljal ekipo v končnico, prvič po sedmih sezonah, in trenutno je Anaheim na dobri poti, da znova nastopa med najboljšimi, saj je na petem mestu zahodne konference. Ob vseh trenerskih uspehih v ligi mu je njegova družina stalna opora: poročen je z Elizabeth iz Connecticuta, s katero živita v Hinsdalu v Illinoisu, skupaj s tremi otroki, sinom Dylanom ter hčerkama Lily in Anno. Od leta 2011 ima tudi ameriško državljanstvo.