Pred začetkom prvenstva elitne divizije svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ki je potekalo na Švedskem in Danskem, izbranci selektorja Ryana Warsofskyja niso sodili v najožji krog favoritov. Toda zasedba pod njegovim vodstvom, ki je lani junija, ko je prevzel ekipo iz San Joseja, pri 36 letih postal najmlajši trener v zgodovini lige NHL, je s kolektivno igro, trdno obrambo in odličnim vratarjem Jeremyjem Swaymanom premikala meje pričakovanj.
Mladost, izkušnje in ekipni duh namesto zvezdnikov
Odsotnost številnih zvezdnikov zaradi končnice Stanleyjevega pokala je pomenila, da so Američani na svetovno prvenstvo prišli z ekipo, ki je združevala izkušnje NHL igralcev in mladostno energijo. V njej sta bila le dva igralca, ki sta februarja igrala na turnirju štirih narodov, in sicer Swayman in branilec Zach Werenski.
»Že skoraj smešno je, koliko časa je minilo od zadnjega naslova svetovnih prvakov,« je pred prvenstvom dejal Ryan Warsofsky. Čeprav sam nikoli ni igral v najmočnejši hokejski ligi, je hitro zgradil sloves izjemnega stratega in motivatorja. Že v skupinskem delu v Herningu so Američani nanizali pet zmag v rednem delu, eno po podaljšku in en sam poraz – proti Švici z 2:4.
Na poti do zlata premagali Fince, Švede in Švicarje
V Stockholmu so nato v četrtfinalu s 5:2 premagali Finsko, v polfinalu pa so pred bučno švedsko publiko gladko ugnali gostitelje s 6:2. V finalu jih je znova čakala Švica, ki je imela skupaj z Američani in Kanadčani s 34 goli najboljši napad v skupinskem delu svetovnega prvenstva ter najboljšo obrambo (le 9 prejetih golov). Brez prejetega zadetka so Švicarji po zaslugi svojega vratarja Leonarda Genonija ostali tudi v četrtfinalu proti Avstriji (6:0) in v polfinalu proti Danski (7:0), ki je z zmago proti Kanadi pripravila največje presenečenje prvenstva.
V veliko bolj previdni in taktični finalni tekmi, na kateri je bilo razmerje strelov 40:25, se je tehtnica v podaljšku prevesila na stran ameriške reprezentance. Za njeno slavje je z natančnim strelom pod prečko mimo Genonija, ki je bil izbran za najkoristnejšega igralca prvenstva, poskrbel napadalec Buffala Tage Thompson.
Popolna obramba in Swaymanova prevlada
V primerjavi z zvezdniškimi zasedbami Kanade ali Švedske je ameriška reprezentanca stavila na sistem in povezanost. Njihova obrambna igra je bila brezhibna – s hitrim zapiranjem prostora in agresivnim pristopom so lomili odpor tudi najbolj tehničnih ekip. Ključni člen tega trdnega sistema je bil vratar Jeremy Swayman. Še februarja je bil tretji izbor za reprezentančni gol za Hellebuyckom in Oettingerjem, a se je v Stockholmu izkazal kot prvo ime ameriške zasedbe. S 94,8 odstotno uspešnostjo obramb in tremi tekmami brez prejetega zadetka je potrdil status enega najboljših čuvajev mreže na svetu.
»Ko imaš v golu Swaymana, lahko zgradiš karkoli. Je neverjeten. Izžareva samozavest in mirnost, ki se prenašata na celotno ekipo,« je bil nad vratarjem Bostona navdušen Zach Werenski, izbran za najboljšega branilca prvenstva. Warsofsky ga je dopolnil: »Naša največja prednost ni bila moč posameznikov, temveč vera v sistem in soigralce. Nismo imeli zvezdniških imen, a smo imeli nekaj boljšega – ekipo, ki je dihala kot eno. Vsak je sprejel svojo vlogo, ne glede na to, ali je igral v prvi napadalni vrsti ali četrti. Bili so predani zmagi in ne zgolj točkovanju.«
Načrti za Cortino: temelji za olimpijski naskok
Če odštejemo zlato kolajno z olimpijskih iger v Squaw Valleyju in Lake Placidu (1980), je bilo po letu 1933 prvič, da so Američani osvojili naslov svetovnih prvakov na samostojnem prvenstvu. S tem so prekinili dolgoletni post in hkrati postavili temelje za prihodnost. V severnoameriškem hokejskem prostoru že odmevajo napovedi, da bi lahko prav ta generacija tvorila jedro ekipe za olimpijski turnir leta 2026 v Cortini d'Ampezzo.
»Ves čas poslušamo, da nismo hokejska velesila, kot sta Kanada ali Rusija. Ampak tukaj smo – z zlato medaljo okrog vratu. In ne bomo se ustavili tukaj,« je samozavestno napovedal Jeremy Swayman. Olimpijski turnir v Cortini bo eden največjih vrhuncev iger v Italiji, saj bo po Sočiju spet zbran svetovni hokejski vrh – z izjemo ruskih hokejistov, ki jih skoraj zagotovo ne bo niti na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Švici, kjer bodo Američani branili zlato.
