Kaotično 19. dirko sezone je dobil Nizozemec Max Verstappen (Red Bull) pred Lewisom Hamiltonom, Antonelli pa je ciljno črto prečkal kot tretji.
»Uspelo nam je! Brez Mercedesa in svoje družine ne bi bil tukaj. Za ta trenutek sem zelo hvaležen. Za vedno bo ostal z menoj,« je po dirki komaj zadrževal čustva Kimi Antonelli. Pozneje je priznal, da je o takšnem razpletu sanjal že od otroštva. Veliko mu je pomenilo, da je zgodovinski trenutek lahko delil z družino, ekipo in prijatelji.
Naslov je potrdil izjemno sezono, v kateri je Antonelli dosegel devet zmag na velikih nagradah, 16-krat stopil na zmagovalni oder in si sedemkrat zagotovil najboljši startni položaj. Nanizal je pet zmag zapored, od dirke na Kitajskem do Monaka, z devetimi uspehi pa postavil tudi italijanski rekord v eni sezoni formule 1. Pred njim sta naslov svetovnega prvaka osvojila še dva Italijana: Giuseppe Farina leta 1950 in Alberto Ascari v letih 1952 in 1953. Posebno mesto ima zmaga na domači dirki v Monzi. Postal je prvi Italijan po Ludovicu Scarfiottiju leta 1966, ki je zmagal na veliki nagradi Italije.
Pot do naslova ni bila brez težav. Lanska prva sezona v formuli 1 se je začela obetavno: na sprintu v Miamiju je osvojil najboljši startni položaj, v Kanadi pa prvič stopil na zmagovalni oder. Pozneje so se vrstile napake, slabše kvalifikacije in tehnične težave. Sezono je končal na sedmem mestu, sam pa je priznal, da se je težko spoprijemal s pričakovanji. »Dovolil sem, da me je pritisk uničeval,« je povedal o obdobju, ko je imel občutek, da je razočaral tudi šefa Mercedesa Tota Wolffa. Po pogovorih z ekipo in zimskem premisleku je v drugi sezoni deloval mirneje in vozil precej bolj zanesljivo.
Odraščanje med dirkalniki
Za zgodnje zanimanje za avtomobile je imel veliko zaslug oče Marco, nekdanji dirkač, ki vodi lastno dirkaško ekipo. V očetovi garaži je bil Kimi že pri petnajstih dneh. Družina je živela v Casalecchiu di Reno na obrobju Bologne, kjer je bilo dirkanje del vsakdana. Zanimiva je tudi zgodba o njegovem imenu. Polno ime mladega dirkača je Andrea Kimi Antonelli, vendar ga v dirkaškem svetu poznajo predvsem po drugem imenu. To ni povezano s Kimijem Räikkönenom, nekdanjim svetovnim prvakom formule 1. Predlagal ga je družinski prijatelj, ker se mu je zdelo, da se lepo ujema z imenoma Andrea in Antonelli.
Ko je bil star približno tri leta, je oče domov prinesel dirkaški simulator, na katerem je Kimi želel voziti vsak večer. Sedel je v očetovem naročju, ta je upravljal plin in pedal za zavoro, sin pa volan in prestavljanje. Nekega večera je bil Marco po napornem delovnem dnevu tako utrujen, da je za trenutek zadremal. Ker ni pravočasno zaviral, sta na simulatorju končala v nesreči. »Oče, oče, ne spi, ne spi! Jaz moram voziti,« ga je opozoril deček.
Leta 2014 ga je oče na dirki Porschejevega pokala v Hockenheimu na nenavaden način spravil v garaže. Ker je bil premlad za običajen vstop na dirkaško območje, ga je skril med pnevmatike na vozičku in čeznje namestil senčnik. Tako ga je za približno eno uro pretihotapil med ekipe in dirkalnike.
Še bolj nenavadna je bila izkušnja pri desetih letih. Na dirkališču v Adriji je oče sina vprašal, ali bi želel sesti v lamborghini super trofeo. Oba je pripel z varnostnimi pasovi, sam upravljal plin in zavoro, Kimi pa je skrbel za volan in prestavljanje. Na koncu ravnine je do točke zaviranja pripeljal s hitrostjo 320 kilometrov na uro. Ob močnem zaviranju je avtomobil začel prekrmiljevati, desetletni Kimi pa je zdrs odlično obvladal. Marco si je pozneje ogledal posnetek. »Ko sem videl desetletnega dečka v svojem naročju, kako popolno obvladuje prekrmiljenje, sem pomislil, da je v njem nekaj izjemnega.«
Kljub temu oče sprva ni bil navdušen nad možnostjo, da bi sin postal profesionalni dirkač. Dobro je vedel, kako negotov je avtomobilistični šport in koliko odrekanja zahteva. Družina tudi ni imela neomejenih finančnih možnosti. Toda Kimi je bil hiter skoraj povsod, kjer je nastopil, in pri enajstih letih ga je opazila Mercedesova akademija.
Naslov kot novo izhodišče
Mercedes mu je vrata formule 1 odprl zelo zgodaj. Po Hamiltonovem odhodu je Wolff sedež zaupal komaj 18-letnemu dirkaču, ki pred tem še ni nastopil na veliki nagradi. Da bi ga pripravili na preskok v najmočnejši avtomobilistični razred, je opravil obsežen program testiranj s starejšimi dirkalniki.
Oče Marco je po osvojitvi naslova poudaril, da je njegov sin z leti postajal vse močnejši. »Zelo srečen sem, ker imam s sinom in hčerko poseben odnos. Kimi je mlad in v težkih, pa tudi veselih trenutkih potrebuje nekoga, za katerega ve, da je na njegovi strani,« je povedal.
Zunaj dirkališč živi precej običajno življenje mladeniča svojih let. Rad preživlja čas z družino in prijatelji, spremlja košarko in ligo NBA, igra tenis ter padel. Če ne bi dirkal, bi ga verjetno zanimala avtomobilska industrija, predvsem oblikovanje. »Ne glede na to, kaj počneš, ne smeš misliti, da si nad drugimi. Zelo privilegiran sem, ker lahko za poklic opravljam nekaj, kar imam rad,« je dejal.
Naslov v Mehiki je zanj izjemen mejnik, vendar Antonelli že razmišlja o novih izzivih. Po slavju je poudaril, da se mora Mercedes še naprej izboljševati. Pri dvajsetih letih je dosegel vrh, o katerem sanja vsak dirkač, pred njim pa je še velik del kariere. x