Pred prihodom v Anterselvo, ki je biatloncem dobro znana – tekmovanja tam potekajo že od leta 1971, prve tekme svetovnega pokala pa so bile leta 1978 – je slovenska reprezentanca zaključne priprave opravila v avstrijskem Obertilliachu. Manjkala sta Vidmar, ki je odšel na višinske priprave na Lavaze, in Fak, ki je imel še zadnje fizioterapije.
Marič upa na preblisk svojih izbrancev
»V kakšni postavi bomo nastopili v mešani štafeti, se bomo odločili dan pred tekmo. Čeprav Jakov pravi, da ne bi bilo pošteno, da bi sploh razmišljal o štartu, nanj vseeno računam. Pomembno je, da je zdrav in trenira, sam pa bo najbolje ocenil svojo moč,« je pred uvodno tekmo povedal Janez Marič, glavni trener slovenske reprezentance, ki že vso sezono čaka na kakšen preblisk svojih izbrancev. Ob tem so mu zagodile zdravstvene težave pri Faku in Lampičevi. Najboljši slovenski biatlonec je zaradi poškodbe meniskusa nastopil le na uvodnih dveh postajah, Lampičeva pa je zbolela tik pred sezono, nato tudi decembra in še ni dosegla svoje običajne hitrosti.
»Jakov je navajen nastopati na največjih tekmah, zato mu zamujeni mesec ne bo škodil. Vsi drugi morajo predvsem dvigniti samozavest. Pripravljeni so dobro, številni segmenti so bili odlični, zdaj pa bo treba vse povezati v celoto,« je dodal Marič, sam že udeležen na stopničkah v Anterselvi. Leta 2004 je bil drugi v sprintu, pred tem je na 15 km uvrstitev med najboljše tri dosegla Andreja Grašič (1996), leta 2002 pa moška štafeta v postavi Janez Ožbolt, Marko Dolenc, Tomas Globočnik in Sašo Grajf. Rekorder s štirimi uvrstitvami med najboljše tri je Fak, zadnjič pred petimi leti, ko je bil tretji v tekmi s skupinskim startom.
Prva tekma po operaciji bo olimpijska
»Prva tekma po operaciji meniskusa bo že kar olimpijska. Poskušal bom biti čim bolj zbran in optimalen že na prvem nastopu. Nobena skrivnost ni, da bom startal z zaostankom treninga in tekem, ki ga ne bo lahko nadoknaditi. Koliko ga bo mogoče zmanjšati, bomo videli po tekmah, ko bomo potegnili črto,« z veliko mero negotovosti na svoje pete olimpijske igre čaka izkušeni Jakov Fak, ki odlično pozna olimpijske proge, čeprav so bile lani nekoliko spremenjene.
»Poznati prizorišče je eno, forma pa drugo. To je tako, kot da poznaš učilnico, ne pa snovi. Vsak učenec pozna učilnico, a znanje je tisto, ki šteje. Pri meni je podobno, premalo treninga ni zagotovilo, da bom med najboljšimi, a bom poskušal narediti največ, kar se da,« pravi dobitnik srebrne in bronaste olimpijske kolajne. Bronasto je osvojil še pod hrvaško zastavo, tik pred Klemnom Bauerjem, srebrno pa osem let pozneje v najdaljši biatlonski disciplini v Pjongčangu. To je bila za Slovenijo jubilejna 20. zimska olimpijska kolajna.
Če ne bi bilo težav z desnim kolenom, bi bil Fak glede na lansko formo vsaj v širšem krogu favoritov, zdaj pa ga v tej vlogi nihče ne omenja. Toda na OI vedno pride do presenečenj. »Pred štirimi leti je presenetil Francoz Quentin Fillon Maillet, že pred sezono pa sem predvideval, da bo njegov rojak Erik Perrot hitro prevzel rumeno majico. Mislim, da je trenutno v najboljši formi in bo eden glavnih favoritov za kolajne,« napoveduje 38-letni biatlonec iz Mrkoplja, ki vse od sezone 2010/11 nastopa za Slovenijo.
Prvi cilj je nastopiti v tekmi s skupinskim startom
Svoje cilje ima tudi preostala trojica slovenskih biatloncev, medtem ko je Repnik na OI v vlogi rezerve, ki še čakajo na svoj najboljši letošnji nastop. Podobno je pri članicah ženske reprezentance, kjer je bila do zdaj najbolj konstantna Polona Klemenčič, najboljša slovenska biatlonka v svetovnem pokalu z 21. mestom v skupnem seštevku.
»Vsi, ki bomo nastopili na OI, bomo nastopili z enim samim ciljem - narediti najboljši rezultat. Pomembno je, da sem pred sezono ostala zdrava in da sem v primerjavi s prejšnjimi sezonami napredovala. Želim si predvsem narediti tisto, kar znam. Tekaško sem letos že bila dobra, če pa se mi 'poklopi' še strelski nastop, lahko pridemo do visoke uvrstitve,« je povedala 28-letna Kranjčanka, za katero bodo to druge olimpijske igre.
»V Pekingu sem pridobila dragocene izkušnje, a takrat ob progi ni bilo navijačev, zato se letošnjih toliko bolj veselim. Prizorišče dobro poznam, spomnim se ga že iz mladinskih časov, poleg tega je stalno prizorišče svetovnega pokala. Seveda ga poznajo tudi ostale tekmovalke, zato vemo, kje so ključni odseki in kje je treba napadati, še posebej na skupinskih tekmah. Že pred sezono sem napovedala, da je cilj nastopiti v zadnji tekmi, skupinskem startu,« je dodala Klemenčičeva, ki bi težko izpostavila le eno ime favoritinj. »Biatlon je zaradi streljanja zelo nepredvidljiv, presenečenja so možna, veliko tekmovalk pa ima realne možnosti za kolajno.«
Od četverice slovenskih biatlonk se je do zmagovalnih stopničk v svetovnem pokalu do zdaj prebila le Anamarija Lampič, ki je bila predlani tretja v sprintu v Le Grand-Bornandu in lani tretja v tekmi s skupinskim startom na domači Pokljuki. Ob Faku bo prav 30-letna nekdanja tekačica na smučeh največja neznanka v slovenskem taboru.