Med kandidati za visoke uvrstitve bodo ob Čehu še Tina Šutej, Neja Filipič, Klara Lukan in Matic Ian Guček. »Lahko osvojimo pet kolajn, a bom zadovoljen že, če bi prišli do dveh. Nobeno odličje ni samoumevno, zato upam, da nas bo spremljala sreča,« pred prvenstvom pravi direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša.
Prvi bo slovenske barve že v ponedeljek dopoldne branil Jan Vuković, ki bo ob 10.45 nastopil v prvem krogu teka na 800 m. Še isti dan bodo na startni črti Zala Istenič na 100 m ter Rok Ferlan in Lovro Mesec Košir na 400 m. Za vse bo uspeh preboj v polfinale, največ možnosti pa ima Ferlan, ki je letos tekel 44,91 sekunde, kar je dvanajsti najboljši prijavljeni izid.
Čeh bo branil zlato iz Rima
Glavni slovenski adut za kolajno bo nastopil šele v sredo, ko bodo na sporedu kvalifikacije meta diska. Čeh je v Rimu pred štirimi leti do zlata prišel že prvi dan prvenstva, tokrat pa bo, če bo uspešen v kvalifikacijah, naslov branil v četrtek. »Nobena skrivnost ni, da bo to najpomembnejša tekma sezone. Konkurenca bo izjemna, po mojem najboljša v zgodovini meta diska, zato me čaka zelo zahtevna naloga. Počutim se dobro pripravljenega, zato v Birmingham odhajam samozavestno in z visokimi cilji,« pravi 27-letni Kristjan Čeh, ki je letos že popravil slovenski rekord.
Aprila je v Ramoni v ZDA disk vrgel 72,61 metra. Boljša sta bila Avstralec Matthew Denny s 74,04 in Nemec Steven Richter s 74 metri, kar je tudi najboljši letošnji evropski izid. Med kandidate za kolajne sodijo še svetovni rekorder Litovec Mykolas Alekna, aktualni svetovni prvak Šved Daniel Stahl ter Britanec Lawrence Okoye in Nizozemec Ruben Rolvink, ki sta letos prav tako presegla 70 metrov.
Šutejeva in Filipičeva blizu vrha
»Zadnje tri tedne sem dobro trenirala in forma je zelo dobra. Navadila sem se že osvajati kolajne, kar je tudi cilj v Birminghamu. Konkurenca za visoka mesta pa je precej strnjena,« se svoje druge kolajne na evropskih prvenstvih nadeja 37-letna Tina Šutej. Ljubljančanka ima s 480 centimetri drugi najboljši prijavljeni izid, pred njo je le Finka Wilma Heltelä (481 cm), branilka naslova iz Rima Angelica Moser pa ima enak izid kot Šutejeva. Šutejeva je bila tretja na EP v Münchnu in tudi lani na SP v Tokiu, v Rimu pa zaradi poškodbe ni nastopila.
Z odličnim izhodiščem bo v Birminghamu nastopila tudi Neja Filipič. V troskoku ima četrti najboljši letošnji izid v Evropi, za vodilno Romunko Diano Ano Mario Ion, ki je skočila 14,56 metra, zaostaja šest centimetrov. »Z osebnim rekordom sem pri vrhu lestvice, kar mi daje veliko samozavesti pred evropskim prvenstvom. Želim si, da bi tam nastopila tako, kot znam, in verjamem, da imam v sebi še nekaj rezerve,« je prepričana Neja Filipič.
Tudi v tekih s svojimi aduti
Že v torek bosta nastopila Anej Čurin Praprotnik na 100 in Matic Ian Guček na 400 m ovire. Za oba bo prvi cilj preboj v naslednji krog, spogledujeta pa se tudi s finalom. Čurin Praprotnik je na državnem prvenstvu v Mariboru s 10,09 sekunde popravil slovenski rekord, ki ga je od leta 2007 držal Matic Osovnikar, in postal prvi Slovenec pod mejo 10,10. Njegovih 10,09 je enajsti najboljši prijavljeni izid, zato ne preseneča, da meri višje. »Želim še popraviti rekord in priti v finale. Tak cilj imamo tudi za štafeto,« je napovedal 23-letni Anej Čurin Praprotnik, ki bo nastopil še v štafeti 4 x 100 m.
Guček je bil na prejšnjem EP v Rimu sedmi, letos pa je osebni rekord izboljšal na 48,16 sekunde, kar je šesti najboljši čas v Evropi. Konkurenca je zelo izenačena, zato bo moral za finale teči blizu osebnega rekorda. »Glede na dosežke v tej sezoni morajo biti moji cilji visoki. Želim si, da bi tehnično dobro opravil nastop,« je želja 22-letnega Matica Iana Gučka. V slovenskem taboru veliko pričakujejo tudi od Klare Lukan, ki bo na 10.000 m nastopila v soboto. To bo njen prvi nastop na stadionu v tej sezoni, potem ko je nase opozorila na cestnih tekih. Aprila je v Laredu z 29:51 kot prva Evropejka letos tekla pod 30 minutami. »Prepričana sem, da bo tekma dinamična in zanimiva. Prepustila se bom razmeram in si želim, da tek ne bi bil preveč taktičen,« pravi 26-letna Klara Lukan.
Začel je Stanko Lorger
Do prve slovenske kolajne na EP je leta 1958 v Stockholmu prišel Stanko Lorger, ki je bil srebrn na 110 m ovire. Prva slovenska atletinja s kolajno je bila 16 let pozneje v Rimu Nataša Urbančič Bezjak, ki je osvojila bron v metu kopja. Ob kolajni Boruta Bilača v skoku v daljino leta 1990 v Splitu so bile to edine slovenske kolajne pod jugoslovansko zastavo.
Prvo v samostojni Sloveniji je nato leta 1994 v Helsinkih osvojila Britta Bilač, ki je postala evropska prvakinja v skoku v višino. Sledila je srebrna kolajna Brigite Bukovec na 100 m ovire v Budimpešti 1998, nato zlata Jolande Čeplak na 800 m v Münchnu 2002. Brone so pozneje osvojili Matic Osovnikar na 100 m v Göteborgu 2006, Robert Renner v skoku s palico v Amsterdamu 2016 in Šutej v isti disciplini v Münchnu 2022. Čeh je bil v Münchnu srebrn, v Rimu leta 2024 pa je osvojil zlato.