»Parcialni pristopi psevdourejanja varnega športnega okolja brez zavezujočega učinka erga omnes ne ustrezajo sodobnim standardom varstva otrok, kot jih zahtevata zlasti konvencija o otrokovih pravicah in carigrajska konvencija. Ni dovolj, da je neko ravnanje določeno kot kaznivo. Problem je, da niso vzpostavljeni civilni mehanizmi nadzora in odgovornosti, zaradi česar pride do zlorabe, nasilja, telesnih poškodb, smrti,« opozarja predsednica PEND Slovenija Pia Barbara Hrovat.
Poudarila je, da je za zdaj torej vzpostavljeno okolje, v katerem športna društva prelagajo odgovornost zagotavljanja varnega športnega okolja na sodstvo, čakajoč na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča: »Pri tem ni nujno, da bo izrečena kazen takšna, da bo dosegla kriterije 47. člena zakona o športu, torej da je bil strokovni delavec na področju strokovnega dela v športnih programih pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma da je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.«
To pomeni, je pojasnila Hrovatova, da je lahko strokovni delavec v športu pravnomočno obsojen na pogojno kazen zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja, a lahko še naprej deluje v istem okolju z isto skupino športnikov. »Je to varno športno okolje? Varno športno okolje v Sloveniji ni sistemsko zagotovljeno. Gre za vrzel med deklarativno zaščito športnikov in dejansko ureditvijo varnega športnega okolja,« meni Pia Barbara Hrovat.
