Zimske olimpijske igre 2026 se bodo v zgodovino zapisale kot prve, ki jih bosta uradno gostili dve mesti – Milano in Cortina d'Ampezzo. Milano bo gostil dogodke na ledu, preostali pa bodo potekali v Cortini ali njeni okolici ter v dolinah Valtellina in Fiemme. Prizorišča se razprostirajo na kar 22.000 kvadratnih kilometrih, kar je bil precejšen izziv za organizatorje.

MILANO

Milano je svetovno znan kot prestolnica mode, hkrati pa predstavlja finančno in poslovno jedro Lombardije ter pomembno kulturno središče. Poleg gospodarstva imajo v mestu pomembno vlogo tudi izobraževanje, znanost in kulinarika, poseben pečat mestu pa daje tudi šport, kjer izstopa predvsem nogomet. Velikana AC Milan in Inter bosta v naslednjih dneh stopila nekoliko v ozadje, saj bo znameniti stadion San Siro prizorišče slavnostnega odprtja 6. februarja, med igrami pa na njem ne bo smelo biti tekem italijanskega prvenstva.

Stadion San Siro (otvoritvena slovesnost)

Ikonični nogometni objekt se bo za en dan prelevil v osrednje zimskošportno prizorišče sveta. Vrhunec prireditve bo prižig olimpijskega ognja, dogajanje pa bo lahko spremljalo približno 75.000 gledalcev. Najugodnejše vstopnice so stale okoli 260 evrov, najdražje pa so segale v več tisoč evrov.

Milano Ice Skating Arena (umetnostno drsanje, hitrostno drsanje na kratke proge)

Večnamenska dvorana Forum di Milano, namenjena tudi košarki, hokeju in koncertom, ima za športne dogodke zmogljivost 12.500 sedežev, med olimpijado pa bo omejena na 9700. Objekt iz leta 1990 je bil temeljito obnovljen pred sedmimi leti, leta 2018 pa je gostil svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.

Milano Santagiulia Arena (hokej na ledu)

Nova dvorana za približno 16.000 obiskovalcev, razporejenih v osmih nadstropjih z več kot 70.000 kvadratnimi metri dodatnih površin, je bila manj kot leto dni pred igrami še v gradnji. Čeprav so organizatorji napovedovali dokončanje do izteka leta 2025, je bilo tik pred začetkom iger jasno, da objekt ne bo v popolnosti končan, a bo infrastruktura za športnike pripravljena.

Milano Rho Fiera (hitrostno drsanje, hokej na ledu)

Štirje paviljoni v razstaviščnem kompleksu Fiera Milano bodo začasno preurejeni za hokejske in tekme v hitrostnem drsanju. V objektih iz leta 2005 so z novimi jeklenimi konstrukcijami odstranili podporne stebre in požarne pregrade, kar omogoča več prostora. Med igrami bo zagotovljenih 5800 sedežev za hokej in 7500 za hitrostno drsanje.

PREDAZZO

Predazzo v dolini Fiemme velja za središče smučarskih skokov, celotna dolina pa je sinonim za nordijske discipline. Skakalni center so odprli leta 1989, že leta 1991 pa je kraj gostil prvo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Dolina Fiemme je znana tudi po tekmovanju Tour de Ski ter rekreativnem maratonu Marcialonga.

Skakalni center (smučarski skoki, nordijska kombinacija)

Celoten kompleks, ki sprejme okoli 5000 gledalcev, so začeli obnavljati pred tremi leti, lani pa so dodatno posodobili skakalnice. Poleg dveh glavnih olimpijskih naprav so na voljo še štiri manjše. Olimpijske igre bodo krona bogate zgodovine prizorišča, ki je že trikrat gostilo svetovno prvenstvo.

Tekaški center Tesero (smučarski tek, nordijska kombinacija)

Na deset kilometrov od skakalnic oddaljeni lokaciji ob jezeru Tesero se razprostira 19 kilometrov prog na nadmorski višini 830 metrov. Proge, prvotno zgrajene za SP 1991, so bile večkrat posodobljene, zadnjič tik pred igrami, ko so dodali tudi nove trase. Ob progah bo prostor za približno 15.000 gledalcev.

LIVIGNO

Alpsko mestece blizu švicarske meje bo prizorišče deskarskih in tekmovanj v smučanju prostega sloga. Na višini 1816 metrov ponuja odlične razmere za zimske športe.

Snežni park Livigno (deskanje, smučanje prostega sloga)

Eden najbolj priljubljenih evropskih snežnih parkov, ki so ga odprli leta 1994. Ponuja približno 60 elementov, tekme v krosu, snežnem žlebu, paralelnih deskarskih tekmah in akrobatskih skokih pa bo lahko spremljalo do 10.000 gledalcev.

Carosello 3000 (skoki in grbine)

Novo prizorišče, zgrajeno posebej za olimpijske igre. Proga za grbine meri 225 metrov in leži na nadmorski višini nad 1800 metrov.

BORMIO

Bormio je neločljivo povezan z alpskim smučanjem, zlasti smukom. Gostil bo tudi turno smučanje, ki bo prvič vključeno v olimpijski program. Proga Stelvio velja za eno najzahtevnejših na svetu in stalnico svetovnega pokala v alpskem smučanju.

Smučarsko središče Stelvio (alpsko smučanje za moške, turno smučanje)

Na 3250 metrov dolgi progi z več kot 1000 metri višinske razlike bodo potekale vse moške discipline alpskega smučanja. Start je postavljen na 2255 metrih, Bormio pa bo hkrati izhodišče za premierne olimpijske tekme v turnem smučanju.

ANTERSELVA

Južnotirolska dolina Anterselva je že desetletja sinonim za biatlon. Prvo mednarodno tekmovanje so tu priredili leta 1971, svetovno prvenstvo pa že štiri leta pozneje.

Biatlonski center Anterselva (biatlon)

Z okoli 60 kilometri prog na nadmorski višini 1600 metrov gre za največje biatlonsko središče v Italiji. Prenovljeno je bilo leta 2006, dodatno razširjeno pa pred olimpijado. Sprejme lahko približno 19.000 gledalcev in spada med najprepoznavnejša prizorišča v tem športu.

CORTINA D'AMPEZZO

Cortina, kraljica Dolomitov, ima bogato olimpijsko zgodovino, saj je igre gostila že leta 1956. Poleg športne tradicije slovi tudi kot izhodišče za gorništvo in turizem, obkrožajo pa jo znameniti dolomitski vrhovi.

Smučišče Tofana (alpsko smučanje za ženske)

Ikonična olimpijska proga ponuja klasično izkušnjo svetovnega pokala, ob njej pa se bo med igrami lahko zbralo okoli 7000 navijačev.

Olimpijska steza Eugenia Montija (bob, skeleton, sankanje)

Namesto obnove stare steze iz leta 1956 so zgradili povsem novo, poimenovano po legendarnem domačinu Eugeniu Montiju. Projekt so spremljale zamude in zapleti, a je Cortina po vložku 120 milijonov evrov dobila sodoben objekt, prvič preizkušen lani spomladi.

Olimpijski center za curling

Tekme v curlingu bodo potekale na prenovljenem olimpijskem stadionu iz leta 1956, kjer bo prostor za 3000 gledalcev. Objekt bo gostil tudi zaključek paralimpijskih iger.

VERONA

Verona, svetovno znana po Shakespearovi zgodbi o Romeu in Juliji, se bo olimpijadi pridružila s svojim rimskim amfiteatrom.

Arena di Verona (zaključna slovesnost)

Zgodovinska arena, sicer prizorišče velikih opernih spektaklov, bo gostila zaključek zimskih olimpijskih iger in nato še odprtje paralimpijskih iger. Mesto je ob tej priložnosti obnovilo več kot dva tisoč let star objekt in uredilo dostop za gibalno ovirane.

Priporočamo