Besedilo in foto: Vlasta Cah Žerovnik

Zadnja štiri leta je dopisnica RTV Slovenija iz Washingtona, prej je bila devet let dopisnica iz Moskve. Poročala je iz Čečenije, bila priča grozoviti drami v beslanski šoli, ko so čečenski teroristi ubili več kot 150 otrok, kot edina Slovenka je vstopila v ameriško vojaško oporišče Guantanamo na Kubi, v katerem so zaprti teroristi, poročala je neposredno z bojišč v Afganistanu… Politologinja mednarodnih odnosov, izjemna novinarka, ki je bila izbrana za Slovenko leta, prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije - Vlasta Jeseničnik.

"Po elektronski pošti se mi ne zdi pristno delati intervjuja za časopis, raje imam očesni stik s sogovornikom, pogovor, ob katerem se sproti iskrijo misli, nizajo vprašanja," mi je odgovorila iz Washingtona.

In naključje je naneslo, da sta dve Vlasti in dve levinji, rojeni skoraj na isti dan v letu, res že čez nekaj dni, prijetno poklepetali na vrtu enega od ljubljanskih hotelov.

Trenutno ste na počitnicah v Sloveniji. Kje in s kom jih preživljate?

"V bistvu gre bolj za 14-dnevno kombinacijo službene poti v zvezi z urejanjem dokumentov za bivanje v Ameriki in obiska mame v Mariboru, druženja s prijatelji v Ljubljani…"

Kako je z domotožjem?

"Ga ni. V tujini živim 'v enem kosu' štirinajst let, rada se vračam v Slovenijo, vendar da bi pogrešala domovino, teh občutkov ni več. Pogrešaš ljudi, ki jih imaš rad, na srečo pa je danes že tako razvita internetna komunikacija, da lahko vsak trenutek s komerkoli klepetaš v živo, ga gledaš na kameri…"

Radi kukate v življenja drugih, ne le po službeni dolžnosti novinarke?

"Ves čas to počnem. Novinarski poklic je specifičen, kamorkoli greš, iščeš v ljudeh, pojavih in dogodkih potencialne zgodbe, nekaj, kar ti spodbudi misel, spomin, ti da idejo, zgodbo. Pogosto se tudi na izletu ali dopustu zalotim, da nisem le Vlasta Jeseničnik, temveč novinarka Vlasta Jeseničnik."

Kako vidite Slovence, ki se še vedno nestrpno oklepamo tistega "tujega nočemo, svojega ne damo" po štirinajstih letih bivanja v dveh državah, svetovnih velesilah?

"Rusija in Amerika sta populizacijsko velikanski državi z ogromnim pretokom prebivalstva različnih ras, ki sta si zelo podobni. V načinu razmišljanja in vedenja. Če izhajaš iz naroda, ki ima veliko zgodovino, moč, razmišljaš širše, kot če prihajaš iz majhne države."

Mislite na slovensko filozofijo - tako kot živim jaz, mora tudi moj sosed?

"Vsekakor se preveč ukvarjamo z drugimi, jim vsiljujemo svoj način življenja, se celo postavljamo z nevrlinami. Popivanje kar na cesti, glasna glasba iz avtomobilov, ki se sliši tri ulice naokrog, te reči so mi postale tuje. Opažam, da smo slovenski jezik v medsebojni komunikaciji, celo v medijih, popačili do absurda, in to mirno sprejemamo. Če bi v Ameriki televizijska novinarka predsedniku države postavila vprašanje v nespoštljivem tonu in nemarnem slengu, bi zagotovo imela naslednji dan svoje stvari spravljene v škatli pred vrati pisarne."

Kje živite, kako delate v Washingtonu?

"Z možem živiva štiri kilometre od Bele hiše, v dvosobnem najetem stanovanju, ki je tudi pisarna, v njej pripravljam prispevke, ki jih na terenu snema pa tudi montira mož Silvo. Sama sem novinarka, producentka, tajnica, šoferka."

So res zaradi posledic recesije trenutno stanovanja v Ameriki cenejša?

"Res so cene nepremičnin v nekaterih predelih Amerike cenejše kot v Sloveniji, kar ne preseneča. Štirim milijonom ljudi so zaradi recesije vključno z vsem premoženjem zaplenili tudi hiše. Ta številka še vedno raste, zato so cene na trgu vse bolj ugodne."

Veliko simpatij ste si lani pridobili ob individualnih poročanjih z ameriških predsedniških volitev. Predvolilni boji na svetovni in slovenski ravni so seveda neprimerljivi, a kakšna vzporednica se vendarle nehote zariše, kajne?

"Dejstvo je, da gre v ameriških predvolilnih bojih za podajanje naučenih fraz in programa, za tekmovanje piarovskih možganskih trustov. In seveda tudi talenta.

Raven komuniciranja med slovenskimi politiki je žal izredno nizka. Politik je poklic kot vsak drugi in okoli tega ni treba delati neke fame. Namesto podajanja programa naši politiki jemljejo, posebno na raznih soočenjih, svoje poslanstvo na osebni ravni. Politik mora reči - sem najboljši zaradi svojega programa, pri nas pa drug drugemu očitajo stvari iz preteklosti, namesto da bi se pogovarjali o problemih, ki jih je treba reševati danes."

Ko vam bo potekel mandat dopisnice RTV Slovenija v Washingtonu, se vidite znova v Sloveniji?

"Rada bi ostala dopisnica iz tujine, čeprav tudi ne izključujem možnosti za delo v Sloveniji. Kaj bom počela čez dve leti, pa težko rečem. Imam znanje, izkušnje in pamet, z vsem tem se da kar nekaj narediti, haha. Vendar mi je največji užitek najprej delo, šele potem denar. Čeprav dopisniki v tujini nismo slabo plačani, pa vseeno zaslužimo manj kot nekateri novinarji v Sloveniji. Mandat v Washingtonu mi poteče čez dve leti. Če bi imela RTV dopisništvo na Kitajskem, bi se verjetno potegovala za mesto dopisnice s Kitajskega."

Kaj vas najbolj sprosti, ko z možem odložita kamero, zapreta računalnike?

"Pred kratkim sva odkrila jogo, ki je izredno sproščujoča. Tečeva, kolesariva, igrava tenis. Pa s prijatelji gremo kaj dobrega pojest. Sem vegetarijanka, vendar ribe absolutno obožujem. Kopičenje oblek, nakita, dragi avtomobili - ne, vse to me ne zanima. Ampak lepo sliko, če je cena v mejah normale, si sem ter tja rada kupim. Pa dober fotoaparat, ker rada fotografiram."