Pred skoraj točno 23 leti (26. novembra 1995) se je na smučarsko progo po težki poškodbi in operaciji vrnil smučar Andrej Miklavc in je skoraj kot medicinski fenomen zmagal v svoji prvi tekmi po poškodbi na slalomu za svetovni pokal. Medtem je tekmovalne smuči postavil v kot, zdaj pa je vse aktivnejši na Kitajskem, kjer bodo leta 2022 olimpijske igre, na katerih bomo pomembno vlogo imeli tudi Slovenci.
Andrej Miklavc danes gleda na svojo takratno vrnitev v svetovni pokal s posebnim spominom. Ne le zaradi zmage, ampak predvsem zato, ker so mu zdravniki po operaciji kolena marca istega leta napovedali najmanj devetmesečno rehabilitacijo, njemu pa je uspelo, da je začel po štirih mesecih spet trenirati, na svoji prvi tekmi po poškodbi pa je celo zmagal. »Ko sem se poškodoval, se mi je sesul svet. Ostal sem brez vsega, kar sem do takrat poznal, kar sem želel, sanjal. Za zimskega športnika je vračanje po poškodbi ogromen izziv, predvsem ker je uspešnost rehabilitacije in vračanja v 90 odstotkih odvisna od tebe. Bil sem v dobrem okolju, po drugi strani pa mi takrat kaj drugega niti ni preostalo, niti me ni zanimalo. Taki trenutki v življenju niso vedno absolutno slabi, ampak ti lahko tudi nekaj dajo. Jaz sem takrat napredoval kot oseba in tekmovalec.«
Miklavc je po zaključku tekmovalne kariere leta 2001 najprej končal študijske obveznosti na ekonomski fakulteti, pripoveduje pa, kako je prehod iz športne kariere v civilno življenje ena najtežjih stvari, ker se športnik znajde kot nedonošenček v realnem svetu. Prej je bil ves čas voden z jasnim ciljem, vse je bilo načrtovano, nato pa je ugotovil, da v realnem svetu tega ni, pa vendar ta funkcionira. Kot ekonomist se je potem zaposlil v komunikacijskem podjetju, nato pri mobilnem operaterju, njegovo delo v ZDA pa je v veliki meri tudi zapisalo njegovo poklicno pot.
Starševstvo kot izziv
»Po naključju sem bil povabljen v eno najuglednejšo coaching skupino. Američani neprimerno bolj kot mi cenijo nekdanje olimpijce. Bil sem trikratni udeleženec olimpijskih iger, prihajal sem z območja, kjer sem v 30 letih šel skozi tri različna identitetna okolja, od socializma, razpada države, samostojnosti, nove države in EU. Američani so že zelo zgodaj ugotovili, da je umetnost marketinga, komuniciranja in napredovanja odvisna od prepoznavanja in usmerjanja čustev, prepričanj in vrednot ljudi.«
Leta 2015 je izdal zanimivo knjigo z naslovom Šepetalec športnim otrokom. »O športu sem razmišljal s treh vidikov. Bil sem športnik, postal sem oče in začel razumeti, da ne glede na to, kje si, kdo si, kako se počutiš, je starševstvo največji izziv, ker dobiš največjo misijo v svojem življenju. Ob odraščanju sina sem začel spoznavati, da na otrokov razvoj lahko kot starši najlažje vplivamo s športom. Ste se kdaj vprašali, zakaj toliko ljudi spremlja šport? To izvira iz naše biologije. Ko gledamo tekmovanja, čutimo, da športniki verjamejo v to, kar počno. Ko pogledaš tekmovalcu v oči, čutiš, da ima pred seboj jasen cilj. In ko čutiš, da ima nekdo jasen cilj, ga začneš podpirati. Pri tem sta prisotni dve zelo pomembni čustvi, ki sta danes deficitarni v ekonomiji in v družbi. To je zaupanje in lojalnost. Potem sem si rekel, kaj če bi jaz vse to napisal oziroma pomagal širiti, da bi pomagal povečati nabor možnosti, ki jih imajo na eni strani otroci in na drugi strani starši z otroki, vključenimi v šport.«
Knjigo je Andrej Miklavc izdal leta 2015 in približno takrat tudi ustanovil konzorcij Winter Sport Expert Group, ki je novo poglavje v njegovem delu. »Pred tremi leti in pol, ko so izbirali organizatorja za zimske igre leta 2022, smo se dobili v ožji zasedbi in ugotovili, da je edina stvar, s katero se lahko Slovenci postavimo ob bok kateri koli svetovni velesili, področje zimskih športov. In to na vseh ravneh – od trenerjev, tekmovalcev do organiziranja in vodenja ter projektiranja športnih objektov. Kitajska bo leta 2022 organizirala zimske olimpijske igre, ob vsem tem so sprejeli še cilj, da bi povezali 300 milijonov Kitajcev z zimskim športom. Zastavili smo tri glavna področja delovanja: arhitekturo in dizajn zimskošportne strukture, kjer sodelujemo z arhitektom Brankom Smolejem iz Ateljeja S, ki je skupaj z Goriški naredil več kot 200 športnih objektov doma in po svetu. Drugi segment je svetovanje ali menedžment v zimskih športih in tretji izobraževanje in populacijski program. V devetdesetih letih tudi mi nismo delali vse prav, smo pa takrat vsaj ugotovili, kaj je dobro in kaj ne. Kitajska pa želi v štirih letih praktično narediti vse.«
Srečanje z direktorico
Andrej Miklavc priznava, da si je ves projekt, še preden je začel spoznavati Kitajsko, predstavljal drugače. Ob tem se spomni zanimivega uvoda v svoje delo v tej ogromni azijski državi. »V enem od srečanj sem se spoznal z direktorico športnoraziskovalnega inštituta z Tsinghua University, ki velja za najboljšo univerzo na Kitajskem in je edina kitajska univerza, ki je uvrščena med deset najboljših svetovnih univerz. Leta 2016 so ustanovili še center za razvoj športne industrije, ki ga vodi ta gospa. Po triurnem pogovoru sem ji podaril svojo knjigo Šepetalec športnim otrokom. Ko jo je prelistala, je takoj rekla, da bi jo z dovoljenjem takoj prevedli. To je bil v bistvu moj začetek na Kitajskem.«
Trg na Kitajskem je seveda ogromen in v povezavi z zimskimi športi omenjajo kar 300 milijonov Kitajcev. To seveda ne pomeni, da jih bo toliko začelo smučati, drsati… »Na Kitajskem so se zgodili trije pomembni mejniki za razvoj zimskega športa. Dobili so organizacijo zimskih OI in prvič v zgodovini iger bo ena država gostila tako poletne kot zimske olimpijske igre,« pravi Andrej Miklavc. »Kitajska vlada je sprejela nacionalni cilj, nikakor pa to ne pomeni, da si bo toliko Kitajcev nadelo smuči. Nekaj jih bo smučalo, nekaj jih bo delalo v športni industriji, nekaj se jih bo ukvarjalo z zimskim turizmom in računajo, da naj bi bilo 300 milijonov njihovih prebivalcev povezano z zimskim športom. Lani so na partijskem kongresu šport prvič postavili kot del nacionalne strategije.«
Slovenci imamo sicer kar nekaj trenerjev v kitajskih reprezentancah. Ekipo za deskanje na snegu trenira Peter Kotnik, ekipo v smučarskem krosu je prevzel Primož Vrhovnik, skakalno reprezentanco z dvema slovenskima pomočnikoma vodi Jure Radelj…
