V dresu Slovenije se lahko pohvali s štirimi kolajnami z evropskih prvenstev, tremi srebrnimi in eno bronasto, ter z nastopom na olimpijskih igrah. Po dolgih letih igranja v tujini bo v novi sezoni spet igral za ACH Volley.
Se še spomnite, kdaj ste imeli nazadnje na začetku julija tako lepo barvo kože?
Res je, kar ste opazili, popolnoma sem odklopil od odbojke. Po dolgih sezonah mi je oddih zelo prijal. Toda ko se je začela liga narodov in sem začel spremljati fante, sem hitro začel pogrešati adrenalin tekem.
Ali vas je moral selektor Fabio Soli dolgo prepričevati, da se priključite ekipi že pred ljubljanskim turnirjem?
Ne, saj me ni ravno prepričeval, bolj me je prosil, če se lahko ekipi priključim predčasno. Ključno je bilo, da imamo do turnirja v Stožicah dovolj časa za pripravo. Če bi bil čas krajši, bi težko sprejel povabilo, ker po dolgem premoru ne bi mogel biti na pravi ravni.
Slovenija je trenutno v ligi narodov dvanajsta, s štirimi zmagami in štirimi porazi. Kako ocenjujete njen trenutni položaj?
Razlike so izjemno majhne. Tako nas do četrtouvrščene Japonske recimo loči le ena zmaga. V Ljubljani bomo morali zmagovati, brez izgovorov. Le tako se bomo prebili med najboljših osem. Čakajo nas premagljivi nasprotniki. Med njimi je pred nami na lestvici le Italija, ki je morda v tem trenutku edina že pripravljena za resnejše tekme. Fantom, ki so igrali do zdaj, nimam česa očitati, pokazali so značaj in željo po zmagi.
Kako bi ocenili igro pomlajene reprezentance?
Največja težava so bile tiste nepotrebne napake, ki jih mi v prejšnjih letih nismo več delali, ker smo jih z leti odpravili. A teh stvari se ne da naučiti na treningih, pridejo le z izkušnjami na velikih tekmah. Všeč mi je bilo, da se niso prestrašili nasprotnikov, pa čeprav so na drugi strani stali igralci svetovnega kova. To veliko pove o njihovem značaju.
Tudi vaša generacija je potrebovala čas, da je dozorela?
Točno tako. Ne bom rekel, da imajo naši nasledniki lažjo pot, zagotovo pa boljšo, ker že takoj začenjajo z močnimi tekmami. To je neprecenljiva izkušnja.
V Burgasu se je ob odsotnosti Tineta Urnauta zdelo, da ekipa pogreša vodjo. Ste imeli enak občutek?
Nekaj je manjkalo, nekdo, ki bi ekipo potegnil naprej v odločilnih trenutkih, ji dal samozavest. Škoda, ker so bili večkrat blizu uspeha, vendar jim je v končnicah kot po pravilu vedno zmanjkalo nekaj malega. Ampak kot rečeno, zgodilo se ni nič strašnega. Gremo naprej.
Selektor Soli je na obeh dozdajšnjih turnirjih veliko rotiral, priložnost so dobili vsi igralci. Kako gledate na to?
Dobro je, da so priložnost dobili vsi, kajti šele tekme pokažejo, kako igralec reagira pod pritiskom. Res pa je, da pogosto rotiranje oteži uigravanje jedra ekipe. A do svetovnega prvenstva, ki je glavni cilj, imamo še čas. V tej fazi lige narodov je bilo smiselno preizkusiti širši kader in videti, na koga se lahko računa v prihodnosti.
Na svetovni lestvici je Slovenija trenutno sedma, bila pa je že tretja. Vas to skrbi?
Ne. Tudi Američani in Srbi so izgubili veliko točk, ker ne igrajo v polnih zasedbah. Srbi recimo so šli v popolno menjavo generacije in zdaj težko zmagajo. Seveda je lepše biti visoko, a bistvo je, da bomo pravi takrat, ko bo najbolj pomembno.
Odločilne tekme za preboj med najboljših osem vas čakajo v Stožicah. Ali je to dvorana, ki vam je še posebej pri srcu?
Absolutno. Že trenirati v Stožicah je poseben občutek. To je naš dom, kjer začutiš publiko, energijo, podporo. Upam, da bo dvorana polna in da nam bodo navijači dali tisti dodatni zagon. Verjamem, da bomo z energijo, ki jo prinese domače okolje, lahko premagali vse nasprotnike.
Eden od nasprotnikov na ljubljanskem turnirju bo tudi Srbija, ki jo vodi nekdanji slovenski selektor Gheorghe Cretu in ki ji, kot rečeno, ne gre vse po načrtih.
Srbija je dejansko popolnoma pomladila reprezentanco. Ostalo je le nekaj starejših igralcev, ki se za zdaj še ne ujamejo najbolje z mladimi. Če kdo lahko sestavi uspešno zgodbo, je to Cretu, če pa mu ne bo uspelo, bodo morali razmisliti, kako naprej. Mi generacijsko menjavo delamo postopoma, kar je prednost, saj mlajši niso bili takoj pod velikim pritiskom. Letos pa se vidi, da imamo zadaj dovolj širine in kakovosti, tako da prihodnost ne bi smela biti vprašljiva.
Tekme v Stožicah ne bodo vaše zadnje v prihodnjih dveh letih. Kaj vas je prepričalo, da ste se vrnili v ACH Volley?
Ko sem prvič slišal za to možnost, sem bil skeptičen. Vemo, kako zaprt je trg in kako težko je sestaviti konkurenčno ekipo. A ko so se pogovori konkretizirali, sem začutil, da je to nekaj resnega. Tudi igralci smo med sabo govorili, se podpirali in se na koncu odločili, da gremo skupaj v ta projekt. Všeč mi je vizija vodstva kluba. Želijo nekaj več, želijo se dokazati v ligi prvakov. In to je izziv, ki me je prepričal. x
