»Največ škode je med poplavami nastalo zato, ker država že leta ne vzdržuje vodotokov. Odgovorni dolga dolga leta niso opravili svoje naloge. Zdaj pa bomo veliko večino vse škode morale plačati občine. Država bo poskrbela le za vodotoke in državne ceste. Taka odločitev vlade nam ni razumljiva in jo ostro kritiziramo, saj je odraz nepoznavanja dejanskega stanja na terenu,« je bil oster župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež.
Večina škode na občinskem premoženju
Naj spomnimo, da je vlada z akcijskim načrtom interventnih aktivnosti prejšnji teden sprejela sklep, da za sanacijo škode po jesenskih poplavah nameni letos 1,1 in prihodnje leto 36,4 milijona evrov. A gre izključno za sanacijo vodotokov in vodne infrastrukture, njihovo vzdrževanje in sanacijo državnih cest. Večina škode pa je tudi letos nastala na občinski infrastrukturi, to se pravi vodovodih, kanalizaciji in občinskih cestah. Ob tem da država napoveduje korenite reze v prihodke občin, je jeza županov toliko bolj razumljiva.
»Na Loškem smo bili zelo veseli hitrega odziva vlade, ki končno obljublja redno vzdrževanje vodotokov. Ko pa smo natančno pregledali akcijski načrt, smo z velikim ogorčenjem in razočaranjem ugotovili, da v njem ni nič sredstev za sanacijo občinske javne infrastrukture, kjer smo imele občine največ škode,« je povedal Čadež. V občini Gorenja vas - Poljane je bila celotna škoda (državna in občinska infrastruktura ter škoda na zasebnih objektih) ocenjena na 1,18 milijona evrov. Samo na občinski infrastrukturi je je bilo za 862.000 evrov. Ob dejstvu, da je gorenjevaški proračun težak deset milijonov evrov, je ta znesek (prišteti je treba še nadomestila delodajalcem za odsotnost z dela gasilcev) izjemno visok. »Takoj po poplavah smo sami na lastne stroške začeli urejati tisto, kar bi morala država, se pravi vodotoke. Da ne bi bila škoda še hujša. Državni koncesionarji so prišli šele čez en teden. Zdaj očitno tudi teh stroškov ne bomo dobili povrnjenih. Najbolj pa nas jezi, da država leta ni urejala vodotokov in je tako v največji meri kriva za škodo, ki jo bomo zdaj morali plačevati iz občinskih proračunov,« je jezen Milan Čadež. Loški župani bodo poseben protest na vlado in pristojno ministrstvo naslovili danes. Ob tem je treba dodati, da je kraje v Poljanski dolini spomladi prizadel žled in da so večino denarja iz proračunov, namenjenega za intervencije, porabili že takrat. »Ljudje od nas pričakujejo, da bomo pomagali tudi najbolj prizadetim občanom. Radi bi, a kaj, ko še za lastno škodo nimamo denarja,« je še dejal Čadež.
Stroški višji od ocene škode
»Pri nas smo imeli za dobrih 800.000 evrov škode, za 120 tisočakov smo naredili že z interventnimi deli. Seveda smo računali, da bo kaj pomagala država, saj bodo celotni stroški sanacije zagotovo še višji, kot je trenutna ocena škode. Sami namreč nimamo več od kod vzeti. Zastale bodo druge naložbe, najbolj pa se bojim, da še za lastno udeležbo pri evropsko podprtih projektih ne bomo imeli. To bo imelo dolgoročne učinke na celotno naše gospodarstvo,« je povedal župan Žirov Janez Žakelj.
V Škofji Loki so škodo ocenili na 1,6 milijona evrov, od tega kar 1,3 milijona na občinskih cestah in vodovodu. »Dejanska škoda, ki jo je utrpela občina Škofja Loka, ki vključuje tudi stroške ustreznih sanacij, bo skupno znašala okoli pet milijonov evrov. Interventne stroške bomo poravnavali iz postavke občinske rezerve, obenem se bomo prijavili tudi na vse razpise, ki jih bodo za sanacijo nastale škode objavile pristojne državne službe,« je dejal Jernej Tavčar, na občini pristojen za stike z javnostjo.
Obupali nad državo
Nad državo so že obupali tudi v občini Loška dolina, kjer so visoke vode Loškega polja povzročile za več kot milijon evrov škode, od tega za 350.000 evrov na infrastrukturi. Župan občine Loška dolina Janez Komidar je povedal, da bodo poizkušali čim več pokriti iz lastnega proračuna, saj na pomoč države ne računajo več. Prav Komidar je na Ustavno sodišče RS podal pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda, ki določa, da morajo občine še tri leta po žledu denar, ki ga dobijo kot koncesijo od državnih gozdov, vlagati v državno infrastrukturo in ne v občinsko. Tako bo občina Loška dolina izgubila dodatnih 800.000 evrov.
Nekoliko bolj optimistični so v občini Cerknica, kjer je bilo škode več, skupno kar za 2,8 milijona evrov. Na infrastrukturi je hudourniška voda potoka Cerkniščica povzročila za pol milijona evrov škode. Župan Marko Rupar vseeno upa, da bodo dobili obljubljeno pomoč države. »Država nam je predpisala, da ustanovimo komisijo za popisovanje škode, kar tudi počnemo. Škodo popisujemo, postopki pa tečejo, tako da upam, da ne bo ostalo le pri postopkih.«
