Samo v tako imenovani Koloniji, naselju, v katerem je tedanja JLA pred pol stoletja zgradila stanovanja za osebje vojaškega letališča Cerklje ob Krki, stoji 40 večstanovanjskih objektov s približno 280 stanovanji, katerih stanovalcem ni dana možnost zakonitega parkiranja. Redki od njih so si parkirišča na svojo roko uredili na zelenicah, medtem ko večina preostalih parkira – na pločnikih. Ti so s pločevino pogosto tako zasedeni, da se pešci lahko premikajo samo po vozišču. Med njimi so seveda tudi matere z majhnimi otroki, kar se ne bi smelo dogajati.
Stanovanjsko naselje zgradili brez parkirnih prostorov
Podobno situacijo najdemo tudi v Kregarjevi ulici v mestnem naselju Trnje. Ob sedmih stanovanjskih blokih s približno sto stanovanji, zgrajenih v 80. letih prejšnjega stoletja, je na voljo le nekaj več kot 50 parkirnih mest. Petindvajset so jih za omilitev nemogočih pogojev parkiranja zgradili v zadnjih letih. Stanovalci, ki se še vedno sprašujejo, kako so pristojni sploh lahko dovolili gradnjo stanovanjskega naselja brez parkirnih mest, podobno kot tisti v Koloniji vsak dan parkirajo tam, kjer ne bi smeli. Na vozišču, v križiščih in na pločnikih.
K sreči ne enih ne drugih zaradi slabe vesti občine ne preganjajo ne redarji in ne policisti, vendar se zaradi tega dejstva postavlja vprašanje o korektnosti in navsezadnje o zakonitosti tega njihovega zakrivanja oči. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pod pojem korupcija namreč uvršča tudi vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb, kar redarji in policisti nedvomno so. Da omenjeno zatiskanje oči organov nadzora in pregona v našem primeru lahko vsebuje elemente koruptivnega dejanja, so nam potrdili tudi na komisiji za preprečevanje korupcije.
Na občini ne posežejo niti po najpreprostejših rešitvah
Ker je v večini omenjenih primerov krivdo za napačno parkiranje torej težko zvaliti zgolj na stanovalce, so v precepu tudi redarji krškega medobčinskega inšpektorata. Med odločanjem, ali ravnati po zakonu ali po vesti, se ti na srečo lastnikov na pločnikih parkiranih vozil praviloma odločajo za drugo možnost. »S predstavniki Občine Brežice se na koordinacijah pogovarjamo tudi o tej problematiki, vendar konkretnega odgovora in jasnih usmeritev glede parkiranja na teh območjih nismo prejeli,« pojasnjuje vodja medobčinskega inšpektorata Martin Cerjak, ki je pristojnim na občini predlagal, naj problem ureditve mirujočega prometa v Koloniji in na Černelčevi cesti ob splošni bolnišnici rešijo z uvedbo enosmernega prometa. Enako rešitev predlaga tudi Peter Lipar, predstojnik prometnotehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »V podobnih primerih se po navadi spremeni prometni režim – uvedejo se enosmerne ceste in na površinah ob vozišču se uredi vzdolžno parkiranje,« pravi Lipar.
Ker se sprememb prometnega režima v mestih ni mogoče lotiti brez vnaprejšnje izdelave študije in drugih dolgotrajnih birokratskih postopkov, bi v Brežicah korak k omilitvi težav s parkiranjem in sprostitvi pločnikov naredili že z vrisanjem prekinjenih sredinskih črt na prometnicah v Koloniji in Trnju, saj brez teh na ulicah ni dovoljeno parkirati. Lipar pojasnjuje, da se mora sredinska črta praviloma zarisati na cestah, ki so širše od 5,5 metra, dovoljeno pa je tudi na nekoliko ožjih. Ker večina brežiških ulic, na katerih trenutno ni dovoljeno parkirati, navedeno širino celo presega, je težko razumeti, zakaj tistih nekaj posod bele barve še niso kupili.
Na občini se branijo, da prekinjene sredinske črte težav ne bi rešile, kar ni čisto res, saj so ravno tako na primer uredili režim parkiranja v Prežihovi ulici, zanikajo pa tudi, da bi se z redarsko službo kakor koli dogovarjali o neobravnavanju voznikov, ki svoja vozila parkirajo na pločnikih. So pa odločno povedali, da parkirišč v Koloniji ne nameravajo urejati, češ da gre v naselju za zasebne objekte in spremljajoče površine, kar pomeni, da se morajo reševanja te problematike lotiti lastniki stanovanj sami.
