Vlado Alenke Bratušek je kot uspešno ocenilo za odstotno točko manj vprašanih kot prejšnji mesec in za 3,5 odstotne točke manj kot junija, vendar pa je zadovoljstvo z njenim delom še vedno večje, kot je bilo maja, ko ji je pozitivno oceno prisodilo 32 odstotkov anketiranih. Prav tako je tokratna podpora vladi višja, kot jo je kadar koli imela druga Janševa ministrska ekipa. Prejšnja vlada je največje odobravanje požela takoj po imenovanju: marca lani jo je za uspešno ocenilo 32,6 odstotka vprašanih, tri mesece kasneje manj kot trideset in pri naslednjem merjenju že manj kot dvajset odstotkov.

Avgusta vladam kaže najslabše

Pogled na rezultate dosedanjih javnomnenjskih raziskav Ninamedie tudi pokaže, da sta (če ne štejemo raziskave, ki je bila narejena že v času priprave nezaupnice Janševi vladi februarja letos) tako druga Janševa kot Pahorjeva vlada najnižjo podporo doživeli prav avgusta: prejšnji vladi je lanskega avgusta oceno uspešno prisodilo 18 odstotkov vprašanih, Pahorjevi vladi leto prej celo manj kot deset odstotkov.

Število tistih, ki menijo, da sedanja vlada dela slabo, se v primerjavi s prejšnjim mesecem skoraj ni spremenilo. Dobrih 60 odstotkov vprašanih ima o njenih potezah negativno mnenje. Nedvomno je odsotnost alternative v sedanjem političnem prostoru glavni razlog, da vlada v očeh javnosti – kljub že občutenim novim varčevalnim ukrepom, kljub grožnjam Zorana Jankovića po vrnitvi na čelo PS in torej po zrušenju koalicije, kljub političnemu kadrovanju, ki ostaja načelo delovanja tudi sedanjih vladnih strank... – ohranja razmeroma visoko podporo. Stranke, ki bi lahko vsaj delno omilila prevladujoče prepričanje o vsesplošni skorumpiranosti in pokvarjenosti slovenske politike ter bi jo volilci izbrali zaradi zaupanja vanjo samo oziroma v njene akterje in ne zgolj kot glas proti še slabši možnosti, namreč ni. Oblikujejo se nekatere nove civilnodružbene skupine aktivnih državljanov, ki napovedujejo pripravo vizije za uspešnejšo in pravičnejšo Slovenijo, a že njihovi prvi koraki razkrivajo vrsto težav. Ena osrednjih je, da pobudniki različnih civilnodružbenih skupin, ki imajo sicer podobne poglede, drug v drugem ne prepoznajo zaupanja vrednega partnerja, zaradi česar se nakazuje množica pobud, a le malo povezovanja. Poleg tega novonastajajoče skupine obremenjuje vprašanje, ali oziroma kako stopiti na politični parket, da ne bi že s tem korakom dobile predznaka »isti«, ki ga imajo obstoječe politične stranke in njihovi predstavniki.

SD dvojna igra ohranja na prvem mestu

Da sedanja strankarska ponudba mnogih volilcev ne prepriča, kaže tudi povečanje števila vprašanih, ki so v tokratni raziskavi javnega mnenja Vox populi odgovorili, da ne vedo, koga bi volili, oziroma da se na volišče ne bi podali. Prejšnji mesec se je za ta dva odgovora odločilo dobrih 46 odstotkov, tokrat več kot 51 odstotkov vprašanih. Bi pa, če bi bile volitve včeraj, slavili Socialni demokrati. Odgovori zgolj opredeljenih volilcev (brez tistih, ki na volitve ne bi šli, in tistih, ki še ne vedo, koga voliti) kažejo, da bi SD dobila 31,3 odstotka glasov in bi torej ponovila uspeh izpred slabih petih let, ko je na volitvah slavila z dobrimi 30 odstotki. Glavni razlog za visoko podporo je očitno učinkovita dvojna igra Socialnih demokratov: v levosredinsko koalicijo so sicer vstopili in omogočili njen nastanek, pri nepriljubljenih vladnih potezah pa se poskušajo držati čim bolj ob strani (pri čemer jim pomembno pomaga nevključitev prvaka stranke Igorja Lukšiča v ministrsko ekipo) ter se prikazujejo kot očiščevalci nepravilnosti v koaliciji. Tako smo bili v minulem tednu priče silnemu ogorčenju Igorja Lukšiča zaradi političnega postavljanja Gašparja Gašparja Mišiča na vrh Luke Koper. To ogorčenje je nedvomno upravičeno, v luči težnje Socialnih demokratov, da omenjeno politično kadrovanje zgolj zamenjajo z drugim, njihovim političnim kadrovanjem, pa tudi v luči dosedanjega aktivnega sodelovanja SD pri političnem nastavljanju ljudi v državnem gospodarstvu, pa vsekakor sprevrženo.

SDS za Socialnimi demokrati zaostaja za šest odstotnih točk (na volitvah bi dobila 25,2 odstotka glasov). V zadnjem mesecu sta sicer iz stranke izstopila dva prepoznavna člana, Pavel Rupar in Franc Pojbič, kar je, ker gre za avtokratsko vodeno stranko, v kateri je odrekanje zvestobe njenemu vodji velika redkost, zbudilo precej medijske pozornosti. A njuna izstopa – tudi zaradi dokaj majhne teže, ki jo imata v SDS – kakšnega vala odhodov iz poražene in z oblasti odstavljene stranke, ki jo dodatno bremeni nahrbtnik prvostopenjske obsodbe njenega predsednika, ne napovedujeta. Da pa sta vodilne v stranki vendarle vznejevoljila, kažejo navedbe na spletni strani SDS, da se je od junija v stranko včlanilo »več sto ljudi« in da je s »30.324 članicami in člani največja stranka v državi«. A bistvena je velikost, ki se izmeri na volitvah, zmage Janševe stranke pa javnomnenjske raziskave ne napovedujejo.

DeSUS prehitel NSi

Na tretjem mestu ostaja Pozitivna Slovenija. Podpora med opredeljenimi volilci se ji je v primerjavi s prejšnjim mesecem dvignila s 15,1 na 16,3 odstotka. Očitno zgodba s kandidaturo Gašparja Gašparja Mišiča za prvega moža Luke Koper, ki je potekala v času anketiranja, na tokratni rezultat PS še ni vplivala. Skoraj gotovo pa ne bo ostala brez posledic, če bo do imenovanja, ki bi bilo po besedah predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča »še en dokaz, kakšen divji zahod vlada na področju kadrovanja«, res prišlo. Odločilen za nadaljnjo usodo stranke in tudi koalicije pa bo kongres PS, ki bo predvidoma oktobra. Kot kaže, bo Janković s svojo odločitvijo glede vnovične kandidature za predsednika odlašal do zadnjega trenutka in torej stranko (vsaj) do kongresa ohranjal za svojo talko.

Če je bila NSi julija z devetodstotno podporo opredeljenih na četrtem mestu, jo je tokrat prehitel DeSUS (slednji bi dobil 7,7 odstotka, NSi pa 7,2 odstotka glasov). DeSUS se sodelovanje v Janševi vladi ni splačalo, saj so mu javnomnenjske raziskave tedaj napovedovale skoraj neizogiben izpad iz parlamenta (junija lani mu je Ninamedia izmerila zgolj enoodstotno podporo). S sodelovanjem v levosredinski vladi pa se podpora stranki upokojencev krepi, kar potrjuje, da so njeni volilci v večji meri levo usmerjeni.

Na robu izpada iz parlamenta s 4,5 odstotka ostajata SLS in DL; slednji je sicer podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem za dobro odstotno točko zrasla. Po navedbah Janeza Janše bi bila ohranitev SLS (pa tudi NSi) med parlamentarnimi strankami z nastankom novih desnih strank resno ogrožena. A njegova zaskrbljenost gotovo ni povezana z nadaljnjo politično potjo SLS in NSi, temveč z možnostjo slabitve SDS. Po mnenju vodje poslancev NSi Mateja Tonina namreč nova stranka, kakršna se napoveduje na desnici, ne bi posegla na polje njihove stranke ali SLS, temveč predvsem na polje SDS.