Oktobrske poplave so prizadele območja Gorenjske, Ljubljane, severne Primorske, Štajerske in Zasavja. Največ škode je na vodotokih, saj je ta skupno ocenjena na 36,4 milijona evrov. Škoda na stvareh je ocenjena na 8,4 milijona evrov, od tega na kulturni dediščini 138.000 evrov. Škoda v gospodarstvu je ocenjena na dobre tri milijone evrov, na državnih cestah nekaj manj kot en milijon evrov, škoda na gozdnih cestah pa 1,5 milijona evrov.
Uprava RS za zaščito in reševanje je sklep o začetku ocenjevanja škode izdala 17 prizadetim občinam, od tega dve nista dali podatkov. Kot je razvidno iz gradiva za obravnavo na vladi, je Občina Kozje sporočila, da ne bo ocenjevala škode na stvareh, Občina Hoče pa škode ni ocenila. Škodo na cestah, vodotokih, na kulturni dediščini in v gospodarstvu so ocenjevale pristojne institucije.
V letu 2014 več ujm
Slovenijo je v letu 2014 prizadelo več ujm. Žled, sneg in poplave so med 30. januarjem in 27. februarjem povzročili za 429 milijonov evrov škode, od tega je največ škode nastalo v gozdovih in na gozdnih cestah, in sicer za 214,3 milijona evrov. Poplave med 12. in 16. septembrom so prizadele 125 občin vzhodne polovice države, skupna ocenjena škoda je znašala nekaj manj kot 154 milijonov evrov brez DDV. Sledile so večje poplave še v oktobru in novembru, za slednje podatki še niso znani.
Zaradi vse pogostejših ujm se je lani odločneje odzvala vlada Mira Cerarja. Ožja delovna skupina je konec novembra predstavila program najnujnejših protipoplavnih ukrepov, ki se že izvajajo. Za nujna interventna dela je na voljo 12 milijonov evrov, za redno vzdrževanje pa bo v letu 2015 namenjenih 25 milijonov evrov. Večjo poplavno varnost v prihodnje naj bi zagotovil srednjeročni in dolgoročni načrt poplavne varnosti, ki naj bi bil končan v drugi polovici letošnjega leta.