Za to potezo so se odločili, ker so številni informativni izračuni, ki so jih zavezanci za davek na nepremičnine prejeli sredi februarja, pokazali veliko napak, izkazalo pa se je, da bo davčna obremenitev posameznika precej višja od napovedi vlade. "Skorajda ni zavezanca, pri katerem ni napak," je na današnji novinarski konferenci opozoril poslanec SDS Zvonko Černač.
Na geodetski upravi je po dostopnih podatkih prijavljenih 25.000 zavezancev, ki želijo popraviti podatke, je povzel poslanec Andrej Šircelj. Poleg tega je zakon krivičen, nesocialen, predpisuje visoke obdavčitve in je neustaven, ker ne dovoli pritožbe na posplošeno tržno vrednost, ki je osnova za davek, je nekatera od opozoril, ki so jih v stranki izpostavljali že ob sprejemanju zakona, povzel Šircelj.
V SDS za uvedbo davka, a na drugačen način
Vsaka odgovorna vlada bi po Černačevih navedbah ob tem, kar se je pokazalo, priznala napako, prevzela odgovornost, preklicala informativne izračune, a tega od te vlade ni pričakovati, je sklenil. Tako pa bo davčna uprava za izdajo odločb porabila po nekaterih ocenah 30 ton papirja in bo zasuta s pritožbami, ki bi jih lahko ocenili na številko med 150.000 do 250.000, je dodal Šircelj.
V SDS si od vlade želijo tudi oceno, koliko znaša vsota v informativnih izračunih navedenih zneskov. "Je to 420 milijonov evrov, več ali manj," se je spraševal Černač. Vlada je, kot je spomnil, napovedovala, da se bo povprečna obremenitev posameznega zavezanca povečala od 57 na 68 evrov, a izračuni kažejo, da temu ni tako in da so obremenitve znatno višje.
V stranki so za uvedbo nepremičninskega davka, a kot je dejal Šircelj, bi ta moral med drugim upoštevati dohodkovni položaj ljudi, vsebovati bi moral socialno komponento, iz njega pa bi morali biti izvzeti tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost, kot so kmetje in podjetniki.
Ustavno sodišče v javno obravnavo davka
Ustavno sodišče je združilo zahteve za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine in za četrtek sklicalo javno obravnavo, na kateri bodo javno predstavljeni vsi argumenti.
Ustavno sodišče je pred tremi tedni do svoje končne odločitve zadržalo izvajanje dela zakona, ki določa izdajo davčnih odločb. Končno odločitev bo predvidoma sprejelo do 1. aprila.
Ustavno sodišče je prejelo šest zahtev za ustavno presojo, vložili so jih predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet. Izpodbijajo 13 členov zakona, ki naj bi med drugim kršili ustavna določila glede zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, pravnega varstva ter lokalne samouprave in avtonomije lokalnih skupnosti.
Sporna tudi višina obdavčitve
Sporno se jim zdi med drugim višina obdavčitve in vrednotenje nepremičnin, ki je osnova za davek, različna obdavčitev rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin ter energetskih in drugih industrijskih nepremičnin, delitev davčnega prihodka med državo in občine, omejene možnosti občin pri določanju davka in dane možnosti glede pritožbe.
Poleg vprašanja ustavnosti zakona pa se je z obvestili o informativno izračunanem davku pokazalo tudi vprašanje izvedbe zakona, saj je veliko podatkov v različnih evidencah neusklajenih in lastniki sedaj, dober mesec pred presečnim datumom za odmero davka, podatke množično urejajo v geodetskih pisarnah, na upravnih enotah in pri drugih organih.
So glavna vprašanja rezidenčnosti in nerezidenčnosti?
Danes se bo na izredni seji sestal svet vlade za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin, je STA povedal predsednik sveta Darko Končan. Strokovnjaki s področja davkov in nepremičnin so lani poleti pripravili pripombe glede pripravljenega sistema obdavčitve nepremičnin, precej jih je bilo upoštevanih, še vedno pa so nekatera vprašanja odprta.
Glavna težava so po Končanovih beseda vprašanja rezidenčnosti in nerezidenčnosti stanovanjskih nepremičnin, določitve zemljišč za gradnjo stavb in opredelitev pritožbenega postopka.
Zakon sicer omogoča polno pritožbo po zakonu o davčnem postopku, težava pa je, dodaja Končan, kakšen je lahko rezultat. Če je mogoča pritožba in nato geodetska uprava zadevo zavrne, ker se modelov vrednotenja ne da spreminjati, je le formalno zadoščeno zahtevi, da mora biti dana možnost pritožbe.
Vprašanje pa je, kako to urediti, saj je pričakovati, da se bodo ljudje množično pritoževali, in ali vključiti cenilce. Končan sicer ocenjuje, da bi bilo praktično nemogoče, da bi sistem temeljil na posamičnem vrednotenju vsake nepremičnine.
Predvidene spremembe zakona o množičnem vrednotenju naj bi sicer med drugim omogočile pritožbo na vrednotenje v primeru posebnih okoliščin ter geodetski upravi naložile ugotavljanje morebitnega znižanja vrednosti večjega števila nepremičnin v primeru naravnih nesreč.
Stanje na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah skrbno spremljajo
Ali bo vlada spreminjala zakon o davku na nepremičnine, zaenkrat ni znano. Na ministrstvu za finance so povedali, da stanje na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah skrbno spremljajo.
V sodelovanju z geodetsko upravo so večje težave zaznali na treh področjih: pri urejanju podatkov o stanovanjskih nepremičninah z vidika njihove (ne)rezidenčnosti, pri prenosu podatkov iz zemljiške knjige v register nepremičnin in pri suverenih odločitvah občin, da večje število parcel opredelijo kot zemljišča za gradnjo stavb, kar povečuje vrednost teh parcel.
Pristojna ministrstva in geodetska uprava težave rešujejo v okviru svojih pristojnosti, posebna težava pa je, dodaja ministrstvu, da so občine samostojne pri odločanju o tem, katere parcele opredelijo kot zemljišča za gradnjo.
Geodetska uprava je danes sporočila, da je za naročanje strank za urejanje podatkov na območnih geodetskih upravah in pisarnah podaljšala čas delovanja klicnega centra, in sicer se je od ponedeljka do četrtka mogoče naročiti med 7.30 in 19.30, ob petkih pa med 7.30 in 18.30.
