Delavnost se po Bajdovih besedah loči na delavnost znanstvenikov na univerzah in institucijah ter umetnikov v ateljejih in na delavnost na sedežu SAZU na Novem trgu 3. Slednja se kaže skozi posvete in razprave, ki morajo pripeljati do zaključkov, ki so relevantni tudi za širšo javnost.
Meni, da SAZU ni zaprta elitna institucija, kar kažejo številne odprte prireditve, »nič pa ne bi bilo narobe, če bi bila še bolj odprta«, je dodal.
Akademiki morajo o problemih razpravljati pred politiki in mediji
Vlogo akademije bolj kot v odzivanju na aktualne družbene razmere vidi v predvidevanju in napovedovanju družbenih fenomenov. »Akademija je tista, ki mora družbene spremembe zaznavati pred ostalimi. Akademiki bi morali razpravljati o vprašanjih, o katerih politika in mediji še ne govorijo,« je dejal in dodal: »To, kar polni časopise, je za akademijo že zamujeno«. Kot pomembno je ocenil tudi obveščanje javnosti o zaključkih, ki bi morali biti kratki in jasni.
Za podpredsednika sta bila izvoljena akademika Andrej Kranjc in Jože Krašovec, za glavnega tajnika Uroš Skalerič. Novi člani predsedstva pa so Peter Fajfar, Matija Gogala in Lojze Lebič, so sporočili iz kabineta predsednika SAZU.
Tadej Bajd (1949), ki bil od leta 2011 podpredsednik SAZU, je profesor za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Redni član SAZU je postal leta 2009.
Za mesto predsednika SAZU sta se na volitvah poleg Bajda potegovala še akademika Marko Marijan Mušič in Slavko Splichal. Doslej je SAZU vodil Mušič, ki je bil po smrti akademika Jožeta Trontlja izvoljen za namestnika predsednika. Mušiča je predsedstvo SAZU za namestnika predsednika izvolilo že decembra lani, 27. februarja pa je bil na nadomestnih volitvah z večino glasov vseh 97 akademikov izvoljen za opravljanje funkcije predsednika s polnimi pooblastili vse do tokratnih volitev.
