Ponudniki v starem mestnem jedru Kopra se bodo odločneje zoperstavili konkurenci velikih nakupovalnih centrov, ki poleg krize resno načenjajo njihov obstoj. S turistično organizacijo mestne občine Koper so zasnovali posebno kartico za promocijo mestnega jedra. Zaživela bo aprila, njena dodana vrednost pa bo, da ne bo namenjena le turistom, temveč tudi domačinom, pravi Ingrid Celestina, predstavnica Zavoda Koper Otok, ki združuje več kot 40 ponudnikov v starem mestnem jedru. »Ponujala bo ogled znamenitosti ter ugodnosti in doživetja. Kakšne, bo prepuščeno iznajdljivosti in samoiniciativnosti ponudnikov. Ne bo šlo samo za klasičen popust, temveč sklop izvirnih ukrepov, ki bi pripomogli k temu, da bi ljudje z veseljem prišli v središče mesta,« poudarja Celestinova, sicer vodja znane koprske knjigarne Libris.
O uvedbi »mestne kartice«, na katero bi se izpisal vsak nakup izdelkov ali storitev v mestnem središču, kupcu pa bi omogočala koriščenje popustov in drugih ugodnosti, skupaj z Združenjem trgovcev mesta Ljubljana razmišljajo tudi v mestni občini Ljubljana. »V sistem bi želeli vključiti čim večje število trgovcev, gostincev, ladjarjev, cvetličarjev, frizerjev in drugih, ki v mestu opravljajo različne gospodarske dejavnosti,« odgovarjajo.
Redke dobre prakse
»Velika trgovska središča se intenzivno ukvarjajo z oglaševanjem in ponudbo popustov, vračil na kartice in podobnim, da ostajajo zanimiva za kupce. V mestnih središčih take organizacije do vzpostavitve mestnega marketinga pravzaprav ni bilo. Šele po skoraj štirih letih se po posameznih občinah z različnimi pristopi ukvarjajo z oživitvijo mestnih jeder,« pojasnjuje Vida Kožar, predsednica Podjetniško-trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je že leta 2011 ponudila sodelovanje za vzpostavitev mestnega marketinga (upravljanja mestnih središč) več slovenskim občinam. Pristopile so (le) občine Ljubljana, Koper in Celje, v zbornici pa si želijo povezovati akterje po vsej Sloveniji. »Trenutno sta aktivna Združenje trgovcev mesta Ljubljana in Zavod Koper Otok, Celje pa ima mestno menedžerko,« pravi Kožarjeva, kot dobro prakso pa izpostavlja Koper in Ljubljano.
V Kopru se po besedah Celestinove zavedajo, da je oživljanje mestnega jedra kompleksna problematika, ki je samo kartica ne bo rešila. Ker je velika ovira pomanjkanje parkirnih mest ali plačljivo parkiranje, so ponudniki v dogovoru z lastnikom bližnje parkirne hiše svojim strankam omogočili dodatno uro (skupaj dve) brezplačnega parkiranja. S povezovanjem skrbijo tudi za skupno promocijo, sodelujejo pri prireditvah, ki privabljajo ljudi, se dogovarjajo o urnikih, skušajo nižati stroške obratovanja, skrbijo za urejenost in dobro ponudbo, se izobražujejo. S pomočjo tečajev, ki jih bo sofinancirala občina, bodo osvežili znanje angleščine, saj v Koper, predvsem z veliki ladjami, prihaja vse več tujih obiskovalcev.
Manjkajo tehnične in prehrambne trgovine
Tudi Janko Mlakar, predsednik Združenja trgovcev mesta Ljubljane in lastnik galerije izdelkov domače in umetnostne obrti Rustika, pravi, da se ponudniki v centru mesta vse bolj naslanjajo tudi na turiste, s čimer lahko deloma nadomestijo padec kupne moči domačih strank. Zato si prizadevajo, da je čim več trgovin odprtih tudi ob sobotah popoldan in ob nedeljah. Na boljši obisk meščanov pa bi vplivala predvsem pestrejša struktura ponudbe. »Težava je, da prevladujejo predvsem finančno močnejši ponudniki, vendar enolični,« pravi Mlakar. Temu pritrjuje tudi Kožarjeva, ki ocenjuje, da v središču Ljubljane manjkajo predvsem trgovine s tehničnim materialom in delikatese. »V vseh centrih mest pa bi morala biti specializirana, tudi butična ponudba. Taka ponudba in bolj oseben pristop, ki ga ponuja mestni trgovec, je konkurenčna prednost pred velikimi nakupovalnimi centri,« ocenjuje Kožarjeva. V združenju si trenutno prizadevajo tudi za enotne oznake lokalov, občina je članom omogočila postavitev stojnic pred vhode trgovin brez plačila takse, sofinancira pa tudi različne tematske dogodke. Sicer pa ljubljanski župan Zoran Janković ocenjuje, da je občina postavila dobre temelje. »Iz mestnega središča smo naredili dnevno sobo in privabili ljudi. Zdaj pa je od trgovcev v središču odvisno, kako bodo obiskovalce pripeljali v svoje trgovine. Od cen in kakovosti njihovih izdelkov ali storitev ter od njihove prijaznosti je odvisno, kako bodo dobili stranke.«
30 odstotkov nižja najemnina
Medtem je koprskim ponudnikom občina na njihovo pobudo z novim letom za 30 odstotkov znižala najemnine poslovnih prostorov. Občina se je s tem sicer odpovedala delu sredstev, a kot poudarja Celestinova, je to dolgoročno vseeno boljše od zapiranja trgovin, ki je slabo za turističen in splošen razvoj kraja. Zagotovila pa si je rednejše plačevanje, saj znižanje velja samo za tiste, ki imajo poravnane vse obveznosti.
»Zadnji dve leti smo dvakrat zmanjšali najemnine za občinske lokale, vsakič za 15 odstotkov, zaradi česar so cene danes na ravni iz leta 2003,« pravijo tudi v mestni občini Maribor, a umiranja središča mesta in praznjenja lokalov, predvsem nekoč ene glavnih mestnih ulic, Gosposke ulice, to ni ustavilo. Na občini stanje povezujejo tudi s socialnimi razmerami v mestu, veliko brezposelnostjo in zmanjšano kupno močjo, konkretnejših rešitev za vrnitev življenja v mestno jedro pa še niso našli. Najemnine je že v letu 2012 znižala tudi mestna občina Ptuj, ki je največja lastnica nepremičnin v mestnem jedru, lani pa s spremembo odloka omogočila, da se najemnikom za prvo leto od odobritve vloge zniža najemnina za kar za 80 odstotkov, nato pa je vsako naslednje leto do petega leta odstotek olajšave nekoliko nižji. Lokali na atraktivnih lokacijah, ki so v lasti občine, so s temi ukrepi zapolnjeni, pravijo na občini.
Večina občin je za nepremičnine v mestnih jedrih do zdaj zaračunavala tudi nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali zavezance celo oprostila plačila. Z novim davkom na nepremičnine te možnosti občine ne bodo imele več.
