Na celotnem potresnem območju, ki je obsegalo 16 občin, je bilo leta 1998 poškodovanih 4055 objektov. Najmočnejši potres na Slovenskem v zadnjih sto letih in njegov naslednik leta 2004 pa stresata še naprej, saj je država močno zmanjšala sredstva za popotresno obnovo. Če so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje še konec lanskega leta predvidevali, da se bo obnova lahko končala leta 2016, zdaj dokončanje del prestavljajo v leto 2018.
Obnova skorajda prekinjena
»Potresna obnova se je prekinila, ustavila. Kar tako, mimogrede, brez uradnega obvestila, brez uradnega dokumenta, s katerim bi obvestili investitorje, izvajalce, župane, javnost...« so ogorčeni trije posoški in idrijski župan. V Bovcu medtem namreč še vedno deset družin živi v nadomestnih stanovanjih, nekateri že desetletje. Na celotnem potresnem območju na nov dom čaka 36 ljudi. Na 18 gradbiščih od trenutno 39 odprtih gradbišč so morali dela zaradi pomanjkanja državnih sredstev že ustaviti. V negotovosti so tudi vsi tisti, ki so po toliko letih vendarle prišli do podpisa pogodbe za sanacijo hiš. Nekateri so se že pripravljali na izselitev, hoteli so začeti obnavljati, a zdaj ne vedo, če bo zanje ostala še kakšna drobtina iz državnega proračuna.
Država je z rebalansom proračuna Posočju za letos vzela 4 milijone evrov. Državni tehnični pisarni tako ostaja pičlih 1,4 milijona evrov, kar ne bo zadostovalo niti za poplačilo 3,8 milijona evrov vrednih, že lani dokončanih del, kaj šele, da bi lahko izpeljali obnovo 31 objektov, ki so bili za sanacijo predvideni letos. V negotovosti so tudi lastniki več kot 70 objektov, ki naj bi v program obnove prišli v prihodnjih letih, ter lastniki objektov, ki obnovo peljejo s pomočjo evropskega denarja. V Posočju zato opozarjajo, da bodo škoda in stroški ob ustavitvi obnove še večji, da to pomeni propad nekaterih gradbenih podjetij in predvsem, da se ne gre igrati – gre namreč za ljudi in njihove pravice. Na ministrstvu zdaj obljubljajo, da bodo s prerazporeditvijo dodatnih sredstev v višini vsaj 450.000 evrov poskušali zaključiti dela na čim večjem številu odprtih gradbišč. V jeseni pa bi se obnova lahko nadaljevala v načrtovanem tempu. Seveda če ne bo novih drastičnih rezov v proračun 2015.
Obnova po potresih doslej terjala 154 državnih milijonov
Po podatkih ministrstva je bilo doslej v popotresni obnovi – vključno s plazom v Logu pod Mangartom – obnovljenih 1829 objektov, za kar je država doslej namenila 100 milijonov evrov, 13,6 milijona evrov pa so za obnovo prispevali lastniki poškodovanih hiš sami. Sanacija poškodb po potresu leta 1998 se je sicer na terenu končala že leta 2008, a nov potres leta 2004 je celotno popotresno obnovo Posočja in Idrijsko-Cerkljanskega podaljšal. Zadnji potres je državo stal 54 milijonov evrov, za celotno obnovo pa bi morala zagotoviti še najmanj 13 milijonov evrov. Na ministrstvu odgovarjajo, da bo nadaljnje napredovanje popotresne obnove in njeno dokončanje odvisno od številnih dejavnikov, v največji meri pa seveda od višine državnih sredstev pomoči, ki bodo dodeljene v nadaljnjih letih. Glede na dosedanji tempo obnove bi bila ta lahko povsem dokončana v naslednjih dveh letih, a ker država tolikšne vsote denarja ne more zagotoviti tako hitro, se zaključek obnove odmika v leto 2018.
