Podpora Janševi SDS je zrasla

Evropske teme in udbovski arhivi

Sodeč po rezultatih raziskave se je podpora SDS zvišala na račun znižanja podpore drugima dvema desnosredinskima strankama in padca števila neopredeljenih anketirancev, natančneje tistih, ki na volitve ne bi šli. Minuli mesec se je za odgovor »ne bi volili« odločilo dobrih 33 odstotkov vprašanih, tokrat pa skoraj devet odstotnih točk manj. Politični analitik Igor Pribac ocenjuje, da je Janševa stranka iz bazena neopredeljenih pritegnila del tistih volilcev, ki so proti politiki sploh, alternativo sedanjim vladajočim pa še najlaže prepoznajo v zelo radikalnih stališčih SDS, kakršnim smo bili priče tudi ob javni seji senata višjega sodišča v zadevi Patria minuli teden. Delno rast podpore SDS pripisuje nesprejemljivim vladnim potezam. Še zlasti škandalozni izvedbi nepremičninskega davka in medsebojnemu ščitenju koalicijskih strank v primeru spornega ravnanja ministrov ali drugih pomembnih strankarskih predstavnikov.

K izboljšanju rezultata SDS je verjetno nekaj prispevala tudi precej agresivna kampanja ob zbiranju podpisov za referendum o arhivskem zakonu. Želja SDS, po mnenju drugih strank pa pravi razlog za zbiranja podpisov, je, da bi bil referendum hkrati z evropskimi volitvami. Pričakuje namreč, da se bo v tem primeru majskih volitev udeležilo več njenih privržencev. A si omenjenega referenduma na dan evropskih volitev nobena druga parlamentarna stranka ne želi, zato je že slišati napovedi, da v to nikakor ne bodo privolile. Svoje nasprotovanje bodo utemeljevale s tem, da je obremenjevanje pomembnih evropskih tem s polemiko o udbovskih arhivih nedopustno. Na sklicevanje SDS, da bo hkratno glasovanje pomembno znižalo stroške referenduma, pa odgovarjajo, da bo še precej ceneje, če referenduma o arhivih, ki je povsem nepotreben, sploh ne bo. Odločitev, da bo referendum na dan volitev 25. maja, bi sicer moral državni zbor podpreti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Šoltesov ne, Mencinger še razmišlja

Na tretjem mestu med strankami je tudi po tokratni raziskavi Vox populi DeSUS, ki mu je podpora sicer padla – dobil bi enajst poslancev. Sledi mu PS z desetimi poslanci. Največja vladna stranka razlogov za optimizem pred bližajočimi se evropskimi volitvami nima. V svojih vrstah zaman išče kandidate, ki bi pritegnili volilce, evropski komisar Janez Potočnik pa je pred dnevi razblinil njene upe, da bo vendarle kandidiral na njeni listi. Tik po tistem, ko je soglašal, da agencija Ninamedia izmeri podporo listi PS z njim na čelu, in bil zadovoljen, da je stranka dosegla najboljši rezultat, je namreč javnosti sporočil, da se v tekmo za evropskega poslanca ne bo podal. Tako PS v zadnjih dneh intenzivno išče prepoznavnega nosilca liste. Po naših informacijah se je obrnila tudi na nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki pa na kandidaturo na listi PS ni pristal. Ali bo sprejel ponudbo, se še ni dokončno odločil ekonomist Jože Mencinger. Ocene v PS, kaj bi njegova kandidatura pomenila za stranko, so različne. Nekateri ne dvomijo, da bi bil odličen kandidat – tudi zato, ker bi z njim stranka pritegnila del volilcev SD. Drugi pa imajo pomisleke, saj vidijo v njem izrazitega evroskeptika. A Mencinger odgovarja, da ni proti EU, je pa proti EU, kakršna je zdaj, in proti temu, kar počne evropska komisija, ki je soustvarjala krizo. Mencinger, ki se je pred štirinajstimi dnevi upokojil, dopušča možnost, da bo kandidiral, če se bo stranka strinjala z njegovimi pogledi. Stališča, naj bo EU federacija, namreč ne bo zastopal.

Organi SLS in NSi so se pred tednom dni odločili, da stranki na evropskih volitvah nastopita s skupno listo, na čelu katere bo evropski poslanec Lojze Peterle. Raziskava, ki so jo naročili v NSi, je takšen skupni projekt prepoznala celo kot zmagovit. Vendar dogovarjanje o skupnem nastopu po raziskavi Vox populi ratinga omenjenima strankama ni dvignilo. Nasprotno, obe sta dosegli nekoliko nižjo podporo kot pred mesecem dni, vendar bi še vedno prišli v državni zbor. NSi s sedmimi, SLS pa s petimi poslanci. S štirimi poslanci bi v parlament prišle tudi v Združeno levico povezane TRS, Demokratična stranka dela in Iniciativa za demokratični socializem (IDS). Ob rezultatu Združene levice pa vendarle ne gre spregledati, da je imela ta pred tremi tedni ustanovni kongres, ki je bil deležen precejšnje medijske pozornosti, teden dni kasneje pa je imela ustanovni kongres še IDS. Preden bo torej mogoče zanesljiveje oceniti, koliko se je omenjena koalicija usidrala v slovenski politični prostor, bo treba počakati še na nekaj merjenj javnega mnenja. Naj ob tem spomnimo, da bi po raziskavi Vox populi stranko Solidarnost teden dni po ustanovnem kongresu obkrožilo kar šest odstotkov opredeljenih anketirancev, že mesec dni pozneje pa ne bi več prišla v državni zbor.

Boljša ocena vladi

V primerjavi s prejšnjim mesecem se je za dve odstotni točki okrepila podpora vladi. Da dela uspešno, meni slabih 27 odstotkov vprašanih, da je neuspešna, pa dobrih 68 odstotkov (februarja 70,5 odstotka). Pribac kot razlog za dvig podpore vidi nekoliko izboljšano gospodarsko sliko oziroma prehod »nekaterih rdečih številk v zeleno polje«. Meni pa, da to za trajnejše zaupanje v vlado ni dovolj, saj ta s svojim delovanjem izgublja moralni kapital. Med člani ministrske ekipe ostaja najbolje ocenjen minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki mu sledita zunanji minister Karl Erjavec in notranji Gregor Virant. A sta Virant in Erjavec tudi na vrhu lestvice najslabše ocenjenih ministrov. Pred njima je le finančni minister Uroš Čufer. Anketiranci so še vedno prepričani, da je bil najboljši premier doslej Janez Drnovšek (tako ocenjuje več kot polovica vprašanih). Boljšo oceno kot sedanja premierka Alenka Bratušek sta dobila še njena predhodnika Janez Janša in Borut Pahor, slabše pa so po prepričanju vprašanih vlado vodili Lojze Peterle, Andrej Bajuk in Tone Rop.