Ministrstvo za infrastrukturo in prostor po dveh mesecih še vedno usklajuje osnutek zakona o legalizaciji črnih gradenj, čeprav je minister Samo Omerzel ob uvajanju enoletnega moratorija za njihovo rušenje lani napovedal, da bo zakon sprejet še pred marcem. Na ministrstvu pojasnjujejo, da poleg drugih resornih ministrstev predlog premlevajo še z občinskimi združenji, strokovnimi zbornicami in nevladnimi organizacijami s področja prostora. Toda slednje o tem ne vedo ničesar.
Res pa je ministrstvo očitno slišalo glasna opozorila stroke, da zakona o legalizaciji ne bi smeli sprejemati ločeno, temveč v okviru celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki ravno poteka. Med najpomembnejšimi vsebinami v usklajevanju je namreč tudi to vprašanje. Ob tem so na ministrstvu takoj dodali, da je odločitev o ureditvi legalizacije v posebnem predpisu septembra lani sprejela vlada. A naj dodamo, da ta ni odločila, da legalizacije ne bi smeli peljati hkrati s prenovo, četudi v posebnem zakonu.
Da ministrstvo nazadnje predloga stroke ne bo uslišalo, tako kaže tudi njihovo pojasnilo, da nameravajo usklajevanja končati še ta mesec in v tem času s predlogom zakona seznaniti tudi javnost. Kajti na prenovo prostorske in gradbene zakonodaje niti ministrstvo pred poletjem ne računa.
Najbolj vroče točke usklajevanj sicer poleg vprašanja smotrnosti uzakonitve legalizacije v posebnem predpisu predstavljajo pogoji za legalizacijo črnih gradenj oziroma dopustna odstopanja od veljavnih predpisov, opredelitev presečnih datumov (recimo, od katerega datuma izgradnje nepremičnine te ne bo več mogoče legalizirati) in vprašanje, katere vrste objektov bi sploh dovolili legalizirati. Pri tem želi ministrstvo omogočiti le legalizacijo neproblematičnih objektov. Te pa naj bi legalizirali v čim večjem številu, da bi s tem razbremenili gradbeno inšpekcijo in ji omogočili učinkovitejši nadzor nad izvajanjem prenovljene zakonodaje, ki bo sledila.
Vila Vitoslava Türka še stoji...
Med neproblematične ministrstvo šteje objekte, ki ne degradirajo prostora do te mere, da bi bile zaradi tega kršene ustavnopravne vrednote, kot so pravica do zdravega življenjskega okolja, smotrna raba zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč, pravica do zasebne lastnine... »Niti z zakonom o legalizaciji niti s prenovljeno zakonodajo ne bo mogoče legalizirati prav vseh objektov,« so opozorili ob tem. Vendar pa so te opredelitve še preveč splošne, da bi denimo lahko ocenili, ali bo svojo črno gradnjo smela legalizirati družina Vitoslava Türka, ki je v Parecagu nad Sečoveljskimi solinami rezidenco brez potrebnih dovoljenj zgradila na kmetijskem zemljišču.
Odškodnine črnograditeljev namesto nepremičninskega davka?
Medtem ko na ministrstvu zamujajo z izpolnjevanjem rokov, ki so si jih postavili sami, pa bi lahko dodaten zagon zakonu o legalizaciji črnih gradenj dala razveljavitev zakona o davku na nepremičnine. V mrzličnem iskanju virov za nadomestitev izpada nepremičninskega davka v letošnjem proračunu se bo vlada morda spet spomnila na nezakonite gradnje. Kajti že lani septembra je pri sestavljanju proračuna za letošnje leto napovedala, da bo javne finance polnila tudi z odškodninami, ki jih bodo morali za legalizacijo plačati lastniki nezakonito grajenih objektov.
