Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru je nekaj dni po tistem, ko je žled močno prizadel slovenske gozdove, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKO) ponudila brezplačno pomoč v obliki računalniško podprtega daljinskega zaznavanja škode s pomočjo satelitskih radarskih podatkov, ki jih je mogoče pridobiti v vsakem vremenu, ponoči in podnevi. Mesec dni po poslani ponudbi so se včeraj na prvem usklajevalnem sestanku sestali strokovnjaki FERI in Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Ostalo bo pri oceni čez palec
Dekan mariborske fakultete dr. Borut Žalik nam je pojasnil, da so se dogovorili, da bodo pridobili radarske posnetke za nekaj najznačilnejših regij. »Te podatke smo že naročili in jih bomo plačali sami, nato bomo razvili ustrezne algoritme za njihovo obdelavo. Obdelane podatke bodo prevzeli strokovnjaki ZGS in jih opremili s svojimi specifičnimi podatki o gozdu. Na podlagi tega bomo ugotovili, ali so rezultati dovolj verodostojni in ali naj obdelavo razširimo na vse območje, ki je bilo prizadeto v nesreči,« poudarja dr. Žalik.
V državnih gozdovih bodo evidentirali vsako drevo
Toda ti podatki očitno ne bodo prav nič vplivali na končno oceno škode po ledeni ujmi, četudi je bila dosedanja narejena le čez palec. Na kmetijskem ministrstvu nam na vprašanje, ali so preučili ponudbo FERI o solidarnostni pomoči in ali jo bodo sprejeli, niso odgovorili, Damjan Oražem, vršilec dolžnosti direktorja ZGS, pa pravi: »Povedali smo že, da je treba iz gozdov spraviti sedem milijonov kubičnih metrov poškodovanega lesa. Škode ne bomo več ocenjevali. Mesece se lahko ukvarjamo s posnetki, a to ne bi prispevalo k ničemur. Bistvene podatke smo zajeli in ti nam povsem zadostujejo, kajti ni najpomembnejša višina škode, ampak to, kako se lotiš sanacije.«
V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja državne gozdove, so naročili letalske posnetke območij, kjer je februarski žledolom poškodoval gozdove v lasti države. Po besedah direktorice sklada Irene Šinko posnetki kažejo, da je najhuje na Postojnskem in Idrijskem, nekaj poškodovanih državnih gozdov je tudi na Kočevskem ter v okolici Slovenj Gradca in Maribora, a se zgolj z oceno ne bodo zadovoljili. Škodo bodo namreč tudi natančno popisali. »Evidentirali bomo vsako drevo, preden bo šlo iz gozda, razen tam, kjer so drobni sestoji in to ne bi bilo ekonomsko upravičeno. Ves čas bomo imeli tudi nadzor nad odpremo in odvozom lesa,« je dodala Šinkova, ki se želi s tem izogniti očitkom, češ da les nenadzorovano uhaja iz državnih gozdov.
Zaradi zelo povečanega obsega dela sklad pričakuje čimprejšnjo kadrovsko okrepitev, ki jo je napovedala vlada. Danes se namreč izteče razpis, na podlagi katerega naj bi jim z zavoda za zaposlovanje napotili 30 gozdarjev in lesarjev z višjo- in visokošolsko izobrazbo (lahko tudi univerzitetno). Ti naj bi devet mesecev, torej do konca leta, pomagali pri evidentiranju škode, nadzoru odvoza lesa... Naslednji teden naj bi zainteresirane že povabili na pogovor.
Sicer pa Šinkova poudarja, da spravilo poškodovanega drevja iz državnih gozdov poteka v skladu z dogovori. »Koncesionarje, ki na svojih območjih niso imeli veliko škode in so poškodovano drevje že pospravili, selimo na Postojnsko, da tam pomagajo pri ročni in strojni sečnji,« nam je dejala. Rafael Vončina, predsednik uprave Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin, podpira tovrstno udarništvo, kajti: »Neumno bi bilo, da bi sekali zdravo drevje, če poškodovano leži na tleh.« Na Tolminskem bo takšno drevje (okoli 80 odstotkov je listavcev) po Vončinovih napovedih ponekod najverjetneje za vselej ostalo v gozdu. »Strmine so v nekaterih predelih tolikšne, da bi bilo spravilo lesa od tam zelo nevarno,« opozarja.
Geister: Iz gozda poberimo le najnujnejše
Ekologu Iztoku Geisterju se to sploh ne zdi sporno. »Iz gozda bi pobral samo tisto, kar je nujno. S posledicami žleda sem se že srečal. Hodim po gozdovih, ki jih ne čistijo, in vidim, da ni nič narobe. V desetih letih gozd vse posrka, nič več se ne vidi, da je drevje ležalo na tleh.« Geister ocenam, da je februarski žledolom poškodoval okoli sedem milijonov kubičnih metrov lesa, ne verjame. »To so pretiravanja. Tudi v preteklosti so bili vetrolomi ali polomasti po staroslovensko, prav tako požari. Vedno so razglašali nacionalno katastrofo, da so dobili odškodnino. Nihče pa ni izračunal, koliko je šlo gozda za avtoceste. Takrat so bili vsi tiho, ker so dobili dobro plačilo.« Iztok Geister meni, da bo za gozdove nova nevarnost, če bodo skušali iz njih spraviti ves poškodovani les. Predlaga, naj pustijo, da si sam opomore, osvobodijo pa naj prometne poti, daljnovode in tiste predele, kjer je to nujno. Hkrati se boji, da se »zaradi silne mehanizacije in armade prostovoljcev, ki naj bi napadli gozd pod zastavo čiščenja«, obeta njegovo dodatno opustošenje.