Čufer: izplen davka ne bo nižji

Čufer je pojasnil, da je v zadnjih tednih na Gurs prišlo kar nekaj zahtev za spremembe podatkov in popravkov. Največ pritožb je prihajala z dveh področij, ki so ju sedaj spremenili in upajo, da rešili. Vlada je tako sprejela izenačeno obdavčenje za rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine, pri čemer bo sedaj poenostavljeno delovanje, izplen davka pa, tako Čufer, ne bo nižji.

Odločitev glede enotne obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin bo po Čuferjevih besedah trajna. »Podatki o rezidenčnosti se razmeroma hitro spreminjajo in ne bi bilo smiselno, da se to vsako leto preverja in spreminja,« je dejal in dodal, da »to področje sodi v druge obdavčitve«.

Glede sprememb pri zemljiščih za gradnjo stavb pa je pojasnil, da bo stopnja davka ostala pri 0,50 odstotka, se pa bo spremenil način vrednotenja. Ta zemljišča se bo začasno vrednotilo enako kot nezazidana stavbna zemljišča, kar bo pomenilo nižjo vrednost zemljišča in posledično nižji davek.

Začasen ukrep bo trajal eno leto

To bo začasen ukrep in bo veljal eno leto, je napovedal. Za njegovo uresničitev bodo poskrbeli z ustreznim dopolnilom k predlogu zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v parlamentarnem postopku.

Kot je pojasnil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, bo treba urediti evidence zemljišč za gradnjo stavb in stavbna zemljišča v posameznih občinah, torej gradbene parcele z vso ustrezno infrastrukturo in tiste brez nje. Ministrstvo bo občinam pri tem ponudilo dodatno pomoč in izobraževanje.

Napovedal je, da bo geodetska uprava ročno vpisala vse podatke iz zemljiške knjige, ki sedaj niso vpisani v register nepremičnin. Med bazama ni bilo povezave, takšnih primerov pa je po njegovih podatkih za približno 105.000 primerov parcel.

Čufer je priznal, da finančnih učinkov danes predlaganih sprememb niso ponovno ovrednotili in da ostajajo pri oceni izplena nepremičninskega davka približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine.

Zamenjali direktorja Gursa, delovni čas podaljšali

Vlada je sicer na vrh Geodetske uprave RS (Gurs) namesto Aleša Seliškarja imenovala dosedanjega namestnika direktorja Antona Kupica. Že pred sejo vlade je minister za infrastrukturo Samo Omerzel povedal, da je Seliškar svoje delo opravljal korektno, da pa bodo novega direktorja imenovali le zato, ker se Seliškar ni prijavil kot kandidat. Minister Omerzel je pojasnil, da so imeli natečaj za novega direktorja, tako da ni šlo za razrešitev dosedanjega.

Omerzel je sicer še dodal, da bo delovni čas Gursa podaljšan do 19.30 ure, tam pa bodo pomagali državljanom, ki bodo pomoč potrebovali. K pomoči se bodo vključile tudi upravne enote, na katerih bodo vzpostavili informacijske točke, na katerih bo moč dobiti tudi nadaljnje informacije.

Bogovič Bratuškovo zaradi fiaska pri nepremičninskem davku poziva k odstopu

Predsednik SLS Franc Bogovič premierko Alenko Bratušek zaradi po njegovih besedah fiaska pri nepremičninskem davku poziva k odstopu. Ravno na neumnosti in zadeve, ki jih v "neki čudni fazi" sedaj popravlja tudi vlada, so opozarjali v postopku sprejemanja zakona. Kar sedaj vlada počne z zakonom, pa je bizarno, meni Bogovič.

Zakon o davku na nepremičnine je konceptualno zgrešen, meni predsednik SLS. Cela vrsta zadev, ki so oporekane v ustavnih presojah, se danes predlaganih sprememb zakona sploh ne dotikajo, je Bogovič povedal pred srečanjem vodij parlamentarnih strank pri premierki glede zakona o izvedbi fiskalnega pravila.

"Zaradi fiaska, kot ga je vlada doživela pri tem zakonu, zaradi toliko ljudi, ki so morali spreminjati naslove in vpisovati služnostne pravice, je to zagotovo zakon, zaradi katerega bi morala premierka odstopiti oz. bi morala pasti vlada," je prepričan predsednik SLS. To bo premierki na današnjem sestanku glede izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu tudi predlagal.

Združenji občin različno o vladnih spremembah nepremičninskega davka

Kot je ob robu javne obravnava ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine še pojasnil Smrdelj, je bilo očitno s strani vlade opaženo, da je eden od večjih problemov določanje zemljišč za gradnjo. "To pomeni, da bodo vsa zemljišča, ki so v prostorskih aktih stavbna zemljišča imela eno stopnjo, za kar mislimo, da je prava pot do pravih rešitev" je dodal.

Glede zemljišč za gradnjo stavb bo vlada namreč po napovedih finančnega ministra Uroša Čuferja poskrbela tako, da se bodo ovrednotila kot stavbna zemljišča. S tem bo mogoče razmere obvladati, je po seji vlade dejal minister. Večina pritožb, pripomb in zahtevkov za pojasnila se nanaša prav na rezidenčnost nepremičnin ter zemljišča za gradnjo stavb.

Fras je medtem dejal, da najavljanje sprememb in tudi sami postopki sprememb zakona, ki je v tem trenutku na presoji na ustavnem sodišču, ne gredo v prid pravne varnosti ter varnosti in jasnosti pravne države. "Veliko bolj korektno bi bilo, da bi vlada in ostali predlagatelji sprememb zakonov počakali do končne odločitve ustavnega sodišča in nato pristopili k celovitemu popravku ali pa spremembi zakona," je pojasnil. Meni sicer, da gre za parcialne spremembe, ki zagotovo ne bodo v celoti odpravile protiustavnosti in spornosti zakona.

Ustavni sodniki s številnimi vprašanji glede nepremičninskega davka

Ustavno sodišče, ki je do končne odločitve zadržalo izdajo davčnih odločb, bo končno odločitev sprejelo na nejavni seji predvidoma v marcu, je povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Ustavne sodnike je med drugim zanimal način vrednotenja, na podlagi kakšnih standardov je bilo vzpostavljeno množično vrednotenje nepremičnin, kako so določali modele vrednotenja za posamezne vrste nepremičnin ter kako lahko prihaja do neenake obravnave istovrstnih nepremičnin - npr. garaže v enostanovanjski hiši (kot del stanovanjske hiše po 0,15-odstotni stopnji) in v večstanovanjski hiši (kot garaža po 0,50-odstotni stopnji).

Drugi obsežen sklop vprašanj se je nanašal na postopek pritožbe na davčno odločbo in v okviru tega na posplošeno vrednost, ki predstavlja davčno osnovo, ter možnost ugovora na morebitno neenako obravnavo.

Ustavne sodnike je zanimalo tudi opredelitev zemljišč za gradnjo ter tudi morebitna dvojna obdavčitev kmetijskih zemljišč, za katere se na podlagi katastrskega dohodka davščina plačuje v okviru dohodnine.

Ustavni sodnik Ernest Petrič je ocenjeval, da je v zakonu, ki predpisuje premoženjski davek, veliko nejasnosti, med drugim zaradi vpliva osebnih lastnosti zavezanca na višino davka (npr. rezidenčnost), ter da te povzročajo arbitrarnost, diskriminacijo in s tem ustavno spornost.