Na vrhovnem sodišču so povedali, da se je število predlogov sprememb v zemljiški knjigi zaradi vpisov služnosti v zadnjih mesecih močno povečalo. Medtem ko jih je bilo prej v povprečju na mesec okoli 300, se je lani decembra njihovo število povečalo na 2125, januarja letos pa celo na 3063 (podatkov za februar še nimajo). Število vpisanih pravic se je s prav tako povprečnih 300 na mesec v januarju zvišalo na 1900.
»Koristoljubnost« se mnogim ni izplačala
Ljubljanski notar Milan Dolgan pravi, da je imel v zadnjem času zaradi urejanja osebne služnosti praktično vsak dan vsaj en obisk in da so v številnih primerih zaradi nepoznavanja zakona nastale težave. Zakon namreč določa, da lahko osebna služnost velja le na celotni nepremičnini in da se je torej ne da uveljavljati le na delu stavbe. To pomeni, da so si lahko znižali obdavčitev le tisti, ki so podelili služnost tretji osebi, ne pa solastniki, ki dejansko živijo v stavbi in bi morali zaradi predlaganega zakona plačati trikrat višji davek.
Medtem ko poznavalci menijo, da so številni notarji neznanje strank s pridom izkoriščali, pa Dolgan trdi, da je ljudi opozarjal, da si s tem ne bodo znižali obdavčitve. »Očitno je bilo, da številni niso prišli zaradi civilnopravnih razlogov, ampak zgolj zaradi znižanja obdavčitve,« pravi Dolgan. Čeprav logiko zakonodajalca razume, pa meni, da je bil predlagani zakon slab, saj davčna zakonodaja po njegovem »ne bi smela spodbujati sprememb samo zaradi davčnih razlogov«. Dolgan ob tem opozarja, da bodo ljudje, ki si osebne služnosti niso uredili v skladu z zakonom, imeli težave s hipotekarnimi krediti. »Osebna služnost ni unovčljiva, zato bodo banke zahtevale njen izbris,« pravi Dolgan.
Nad »odnosom Slovencev« je razočaran tudi mariborski notar Stanislav Bohinc, ki je imel zaradi vpisa osebne služnosti eno do dve stranki na dan. »Pred 12 leti jim ureditev služnosti ni ustrezala, zdaj, ko so bile na voljo olajšave, pa so 'navalili' vsi. Tak je pač naš nivo,« je povedal Bohinc.
Stroški so znašali skoraj 200 evrov
Ureditev osebne služnosti nikakor ni bila poceni. Po tarifah notarske zbornice je sestava listine znašala 92 evrov, overitev 14 evrov, zemljiškoknjižni predlog pa 37 evrov. Teh 143 evrov se je z DDV zvišalo na 174 evrov, s sodno takso v višini 20 evrov pa je tako stranka notarju morala plačati skoraj 200 evrov. Z vprašanjem, ali bo država zaradi sprememb zakonodaje ljudem vrnila stroške, smo se obrnili na finančno ministrstvo, kjer pa so nam povedali, da to ni v njihovi pristojnosti, in nas napotili na ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Tam pa so nam sporočili, da so vprašanja posredovali na ministrstvo za finance.
Spomnimo, da se je vlada na četrtkovi seji odpovedala razlikovanju med rezidenčnimi in nerezidenčnimi stanovanjskimi nepremičninami in je državnemu zboru predlagala spremembo zakona o davku na nepremičnine, po kateri bodo vsa stanovanja trajno obdavčena po enotni, 0,15-odstotni davčni stopnji. Z omenjeno spremembo je postalo nepotrebno tudi urejanje osebne služnosti, h kateremu so se ljudje zaradi nižje obdavčitve množično zatekali. Po prvotnem predlogu je bil namreč solastniški delež zavezanca, ki ima na stavbi prijavljeno stalno prebivališče, obdavčen po 0,15-odstotni stopnji, solastniški delež zavezanca, ki v stavbi ne prebiva, pa po 0,50-odstotni stopnji.