Čeprav se je Univerza na Primorskem s popravkom takoj odzvala na naše poročanje o nenavadni izvolitvi dolgoletnega direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) dr. Francija Demšarja v znanstvenega svetnika, smo na dodatna pojasnila navedb iz popravka nato čakali slab mesec dni. Kljub temu so pojasnila luknjasta, polna napak in neskladij. Na očitke, da je bil Demšar v ta trajni naziv izvoljen, ne da bi izpolnjeval minimalne kriterije, so na univerzi tako zapisali, da »se zdi, da meril za izvolitve v nazive ne razumete oziroma jih napačno interpretirate«. »Dr. Demšar je bil v naziv višji znanstveni sodelavec izvoljen leta 1997. Veljavnost raziskovalnih nazivov je obdobje petih let, v primeru dr. Demšarja je naziv višji znanstveni sodelavec tako veljal do leta 2002. Ker je do zadnje izvolitve v naziv prišlo leta 1997, se torej za zadnje izvolitveno obdobje šteje obdobje od leta 1997 do leta 2012, ko je dr. Demšarja senat Univerze na Primorskem na osnovi pozitivnega poročila komisije za izvolitve v nazive izvolil v naziv znanstvenega svetnika,« so še pojasnili.

Neprepričljivo

Ob tem se zdi, da tudi sami tematike ne obvladajo povsem, saj Demšar v naziv višjega znanstvenega sodelavca ni bil zadnjič imenovan leta 1997. Po podatkih Inštituta Jožefa Stefana, kjer je bil izvoljen že 1997., je bil drugič izvoljen 8. julija 2004, spet za obdobje petih let. Če bi držala logika univerze, bi torej izvolitveno obdobje segalo do leta 2004, pri čemer še vedno ne bi zadostil minimalnim pogojem, saj ima namesto 30 v tem obdobju le 24 točk iz znanstvene dejavnosti.

A ta logika ne drži. Demšar bi namreč moral za naziv višjega znanstvenega sodelavca, potem ko mu je ta leta 2009 ugasnil, kandidirati še enkrat, preden bi bil lahko izvoljen v najvišji raziskovalni naziv. Preskok naziva je na podlagi meril primorske (in tudi ljubljanske) univerze izjemoma možen na predlog treh rednih profesorjev, pa še to le ob izjemnih dosežkih kandidata. Ti se kažejo z »objavo ali s predstavitvijo pomembnih znanstvenih ali umetniških del z dokazano veliko odmevnostjo doma in v tujini, ter z odločilnim prispevkom k razvoju popolnoma novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti, ki doslej v Sloveniji ni bila razvita, ali s prejemom uveljavljene mednarodne nagrade«. In tega Demšar v letih pred izvolitvijo ni imel. Pravzaprav je njegovo raziskovanje po letu 1999, ko se je aktivneje angažiral v politiki, nekoliko zastalo. Spomnimo, da je Demšar sicer že prej delal kot državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, leta 1999 je postal obrambni minister, leta 2001 veleposlanik v Moskvi, od oktobra 2004 pa je direktor ARRS. V tem času se je, kot smo že poročali, dopolnilno zaposlil na primorski univerzi in na celjski zasebni Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.

Naziva ne bo vrnil

»Če kandidatu ne bi omogočili izvolitve v višji naziv, bi kršili načelo enakosti, saj nekomu, ki je sicer vsa leta objavljal svoja dela, vendar je delal zunaj visokošolskih in znanstvenih krogov, za kar ni potreboval veljaven naziv, onemogočimo, da zaprosi za višji naziv, čeprav izpolnjuje vse pogoje in je bil eno izvolitveno obdobje že v nižjem nazivu,« je v mnenju zapisala komisija za izvolitve v nazive na primorski univerzi. Zanimalo nas je tudi, za katero področje je bil izvoljen v ta naziv, a so nam odgovorili, da se v primeru raziskovalnih nazivov za razliko od pedagoških ne voli v naziv za konkretno področje. Komisija za izvolitve je bila očitno drugačnega mnenja, saj je med drugim zapisala, da ima Demšar ustrezen opus bibliografije, »ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način predstavitve s področja, za katero se izvoli v naziv«. Demšar je namreč doktor fizike, a se že nekaj časa ukvarja predvsem z menedžmentom v raziskovanju in tudi s transparentnostjo v javnem sektorju. Nedavno je izdal knjigo Transparentnost in skrb za denar davkoplačevalcev.

Nekoliko čudi tudi hitrost postopka izvolitve. Demšar je namreč vlogo vložil 12. oktobra 2011, dobre tri mesece kasneje pa je bil postopek že zaključen, medtem ko se podobni postopki (za nižje nazive, ki niso trajni) lahko vlečejo tudi več let.

Za komentar smo prosili tudi Demšarja, ki je prepričan, da je bila izvolitev izpeljana korektno. »Zaradi tega nimam razloga, da bi odgovarjal na hipotetična vprašanja,« je zapisal, najverjetneje kot odgovor na vprašanje, ali razmišlja, da bi naziv, pridobljen v času vodenja ARRS, vrnil. »Vsekakor na izvolitev nisem vplival v nobenem delu postopka. Sistem financiranja znanosti deluje po pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, ne pa na temelju uslug ali naklonjenosti direktorja ARRS.«

Pravilnik o raziskovalnih nazivih odvzema sporno pridobljenega naziva ne predvideva, bi pa morala primorska univerza na poziv ARRS nepravilnosti odpraviti, kar pomeni, da bi postopek izvolitve najbrž morala izpeljati še enkrat. Če univerza v predpisanem roku nepravilnosti ne odpravi, raziskovalec z neveljavnim nazivom ni upravičen do financiranja iz državnega proračuna, še določa pravilnik.