Protestni shod, ki se ga je včeraj v Ljubljani po neuradnih podatkih udeležilo več kot tisoč protestnikov, ni bil usmerjen le proti šolninam, pač pa tudi proti negotovi prihodnosti študija in mlade generacije. Kljub vsemu so bile šolnine, ki naj bi jih po mnenju predstavnikov študentskega gibanja Iskra uvedel predlog visokošolskega zakona, ena glavnih tem govorcev. Navajali so tuje izkušnje, kjer se šolnin, ko so jih uvedli, niso mogli več znebiti.
Tako je tudi Maja, študentka filozofske fakultete, prišla na protest zaradi šolnin. »Najbolj me skrbi, da naj bi o tem, ali bo treba študij plačevati, odločalo povprečje ocen. Moje ni ravno blesteče, a da bo od tega odvisno, ali bom študirala brezplačno, nisem vedela, zato se mi to ne zdi pošteno.« Prav tako ji ni vseeno za vse revnejše družine, ki svojim otrokom ne bodo mogle priskrbeti nekaj tisočakov na leto.
Na ministrstvu za izobraževanje trdijo, da šolnin ne uvajajo in da ne zmanjšujejo dostopnosti študija. Še več, poudarjajo, da precej socialnih pravic študentom celo povečujejo. Znano je, da se z ministrstvom strinjajo tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenije, zato se včerajšnjega protesta niso udeležili. Do političnih obljub je skeptičen tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki se je včeraj pridružil protestnikom. »Če politiki govorijo, da ne uvajajo šolnin, potem naj to v zakon jasno zapišejo. S tem bodo najbolj prepričali študente, ki jih to skrbi,« predlaga. Do nezaupanja političnim obljubam, ki niso zapisane v zakonih, so ga pripeljale izkušnje: »Varčevanje na račun nekaterih pravic gre že predaleč,« je prepričan.
Nasprotovali so nasprotovanju
Med protestniki smo našli tudi takšne, ki so nasprotovali razlogom, zaradi katerih je bil shod sploh sklican. Eden takšnih je bil Žiga, študent ljubljanske fakultete za družbene vede. »Visokošolski zakon ne uvaja šolnin, kot pravijo pobudniki protesta. Prav tako iz zakona ne izhaja, da se bo visoko šolstvo privatiziralo. Je pa res, da je zakon izjemno slabo napisan in zato sem danes tukaj. Marsikaj v zakonu je treba drugače definirati, predvsem bolj natančno, sem pa spadajo po mojem mnenju tudi šolnine.« Kakor koli, protestu Žiga ni pripisoval bistvenega vpliva na nadaljnjo pot visokošolskega zakona, saj so sporočila protesta po njegovem napačna. Na pobudnike je celo nekoliko jezen: »Gre skorajda za zavajanje študentov. To me spominja na družinski zakonik, ko so ga nasprotniki zreducirali samo na nekatere rešitve, ki so jim ostro nasprotovali, vrsto drugih rešitev pa so spregledali.«
Prav varčevanje na vseh področjih, ki postavlja pod vprašaj jasno prihodnost mladih, je med protestnike zvabilo Saro, dijakinjo bežigrajske gimnazije. »Glede na to, da bom nekega dne tudi sama študentka, mislim, da se današnji protest tiče tudi mene, vseh dijakov in vseh osnovnošolcev,« je dijakinja zaskrbljena za prihodnost mlajše generacije. V povezavi s študijem jo skrbi predvsem to, da bi se zaradi komercializacije fakultet izgubil pomen splošne znanosti in da bi se razvijala le še ozko specializirana znanja. »Tega zakon sicer ne vpeljuje, pušča pa veliko luknjo, ki bi takšno stanje vendarle lahko dopustila.«
Skrb za prihodnost, tudi intimno
Za mlade skrbi tudi upokojenko Tino, ki smo jo ujeli v prvi vrsti med poslušalci. »Skrbi me, ali bo moja vnukinja, ki obiskuje osnovno šolo, lahko obiskovala fakulteto, ki si jo bo želela. Mlade je treba zaščititi, saj so pomembni za našo prihodnost. Politiki, ki pišejo zakone, preveč gledajo nase,« je prepričana. Da so zakoni slabo napisani in da bi njihove snovalce morali kar »upokojiti po Zujfu«, je dejal predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič.
Na prihodnost mladih se je osredotočila tudi Nevenka Lekše v imenu Koalicije za ohranitev javnega zdravja. Poudarila je, da se ves javni sektor usmerja v komercializacijo storitev. »Če bo šlo tako naprej, bomo imeli bolne ljudi in ljudi brez izobrazbe.« In ko smo že pri mladih, je opozorila, hormonska kontracepcija mora vsem ženskam ostati dostopna brezplačno. S tem je požela skorajda glasnejše vzklike odobravanja kot predhodni govorci, ki so se osredotočali na študij...