Kar nekaj sprememb
V najnovejši različici predloga zakona, ki je že objavljena na spletni strani ministrstva, predstavili pa jo bodo tudi na današnji novinarski konferenci, se spreminjajo tudi določbe o vrstah visokošolskih zavodov, učnem jeziku, uvaja se prepoved ustanavljanja univerz lokalnim skupnostim, prav tako se spreminjajo pogoji za ustanovitev visokošolskih zavodov, jasnejša je razmejitev med dekanom in rektorjem univerze, zakon pa prinaša še možnost ustanovitve študentske konference, je za STA pojasnil Pečarič.
Po njegovih besedah je dodan nov člen, ki skrajšuje postopek akreditacije za nove študijske programe že akreditiranih visokošolskih zavodov, univerzitetni in strokovni programi pa se po novem združujejo v dodiplomske programe ter se zgolj po vsebini ločujejo na teoretične (univerzitetne) in strokovne oz. praktične.
Dodane so tudi določbe o postopku pred novo zaposlitvijo, "kar pomeni, da imajo po novem univerze večjo možnost izbora najboljših kandidatov", pojasnjuje državi sekretar.
Med drugim so po njegovih navedbah razširili področje socialnih in drugih ugodnosti za študente, dodali člen za študente s posebnimi potrebami, tretja stopnja študija pa bo financirana v okviru javne službe pod pogoji iz javnega razpisa.
Izhodišče za financiranje visokega šolstva leto 2011 in ne 2013
V predlogu zakona so tudi zapisali, da bo izhodišče za financiranje visokega šolstva leto 2011 in ne 2013, kot je bilo sprva določeno, kar po mnenju državnega sekretarja pomeni, da bodo sredstva višja, kot bi bila sicer.
Prav tako so v predlogu zakona dodani členi, ki se nanašajo na zagotavljanje proračunskih sredstev za nekatere z zakoni predpisane naloge, denimo zagotavljanje dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih (Primorska). Zakon predvideva dodatek za slepe in slabovidne študente. Boljša je razmejitev med ministrstvom in nacionalno agencijo za kakovost visokega šolstva glede nadzora, dodan je člen za mirno reševanje sporov, še navaja Pečarič.
A poudarja, da bistveno ostaja, to pa je, da bo po novem zakonu imel vsak državljan pravico, da se enkrat v življenju brezplačno visokošolsko izobražuje. Plačljiv študij bo zgolj posledica tega, da nekdo po svoji krivdi ni opravil svojih obveznosti na brezplačnem študiju, je zatrdil.
Študij bo tako v osnovi še vedno brezplačen, pri tem pa je dodana tudi varovalka, da se število brezplačnih mest ne sme zmanjšati glede na povprečje preteklih treh let, kar pomeni, da bo brezplačnega študija vse več, je prepričan Pečarič.