Na Dnevniku smo pridobili delovni osnutek zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Če bo delovni dokument obveljal, lastniki nikakor ne bodo mogli legalizirati nevarnih gradenj, ki ogrožajo premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet in sosednje objekte oziroma okolico gradnje. Prav tako je javni interes premočan, da bi razen izjemoma dovolili obstoj gradenj na posebej varovanih območjih zaradi njihovega pomena za okolje, vode, kulturno dediščino...

Za preostale črne gradnje bo gradbeno in hkrati tudi že uporabno dovoljenje mogoče dobiti le, če bodo ob vložitvi zahteve za izdajo dovoljenja objekti evidentirani v registru nepremičnin oziroma v katastru stavb ali v katastru gospodarske javne infrastrukture in jih bo mogoče preveriti na zračnih posnetkih (ortofoto karte), ki jih izdeluje geodetska uprava.

Mini amnestija

To bo tudi edini pogoj za legalizacijo tistih objektov, za katere bodo lastniki dokazali, da se v nespremenjeni obliki za isti namen uporabljajo že več kot 30 let, torej so bili zgrajeni pred letom 1984. »Gre za obliko amnestije oziroma zastaranja inšpekcijskega pregona takšne nedovoljene gradnje, pri čemer je pogoj, da zoper nedovoljeno gradnjo ni bil uveden inšpekcijski postopek,« je v obrazložitvi člena zapisalo ministrstvo.

Brez kakšnih dodatnih gradbenih posegov bo mogoče legalizirati tudi tiste objekte, ki so kadar koli v času svojega obstoja ustrezali takrat veljavni zakonodaji. Na enak način bodo dovoljenje lahko dobili še objekti, ki minimalno odstopajo od prostorskih predpisov.

Slednje pomeni, da glede na sprejete občinske prostorske akte ne spreminjajo načrtovane namenske rabe in videza prostora ter niso v nasprotju z načrtovanim komunalnim opremljanjem (sosednjih) zemljišč, ne povzročajo prevelikih emisij, s svojim videzom, velikostjo in rabo pa tudi ne kvarijo podobe naselja in nimajo nesprejemljivega vpliva na sosednje legalno zgrajene objekte.

Da bi jim zgradili še cesto, le ne bo šlo

Da bi uradniki znali presoditi, ali črna gradnja krši katerega od navedenih pogojev, ministrstvo v osnutku natančneje določa, da za sprejemljivega šteje objekt, ki mu lokalna skupnost ne nasprotuje. Poleg tega se mora objekt držati gradbenih mej in linij, lastnik pa ga z nezakonito rekonstrukcijo, prezidavo, dozidavo ali nadzidavo ni povečal za več kot 10 odstotkov. Na tem kriteriju recimo padeta tako primorska rezidenca družine Vitoslava Türka kot črna gradnja nekdanjega direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča.

Gradnjo, ki je postavljena preblizu sosedovemu zemljišču, bo po predlaganem osnutku mogoče legalizirati ob soglasju soseda ali posebne gradbene komisije, katere ustanovitev ministrstvo načrtuje prav za potrebe množične legalizacije. Sosedova privolitev v legalizacijo pa bo nujna, če lahko črnograditelj skozi svoja okna, balkone in terase gleda direktno v okna, balkone ali terase sosednje hiše.

Vsi ti natančneje določeni pogoji ne bodo veljali le, če je občina v podrobnem prostorskem načrtu toleranco odstopanj določila drugače. V nobenem primeru pa po predlogu ministrstva ne bi bila mogoča legalizacija objekta, ki bi zahteval dodatne posege v prostor, kot je recimo gradnja nove ali širitev obstoječe dovozne ceste, ki bi zahtevala nove posege – vseke, nasipe, izsekavanje gozda...

Za nepremičninskim davkom nov infarkt?

Čeprav naj bi bile s tem meje dopustnega zakoličene, v želji po čim obsežnejši legalizaciji nedovoljenih gradenj ministrstvo načrtuje še dodatne odpustke. Za tiste gradnje, ki jih pod opisanimi pogoji ne bo mogoče legalizirati, ministrstvo upravnemu organu ponuja možnost izdaje enkratnega začasnega gradbenega dovoljenja za največ pet let, če bi bilo v tem času mogoče izvesti določene sanacijske ukrepe (s katerimi bi se lastnik strinjal) ter objekt uskladiti s predpisi. Prav tako bi začasno dovoljenje organ lahko izdal, če bi bila za legalizacijo določene gradnje potrebna sprememba občinskega prostorskega akta. Vendar pa bi se morala v tem primeru izreči tudi gradbena komisija, katere pozitivno mnenje bi štelo kot predlog in strokovna podlaga za spremembo prostorskega načrta. Lastnik bi moral ob tem za pridobitev začasnega dovoljenja, ki bi veljalo do spremembe načrta, plačati trikratnik nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki sicer že velja.

Ministrstvo zakonski osnutek ob drugih resornih ministrstvih trenutno usklajuje še z občinskimi združenji, strokovnimi zbornicami in nevladnimi organizacijami s področja prostora. Kot je med njimi mogoče neuradno slišati, zakona v predlagani obliki ne podpirajo, iz občinskih vrst pa prihajajo tudi bojazni, da bi po lanskoletni Černačevi uredbi, ki je povzročila »odprt lov na prostor«, in po letošnjem fiasku z nepremičninskim davkom legalizacija v predlagani obliki v občinah sprožila nove infarktne situacije. Kajti v tem trenutku nihče ne ve, koliko črnih gradenj je v državi. Poleg tega tudi v občinah po naših informacijah delijo mnenje prostorske stroke, da zakona o legalizaciji ne bi smeli sprejemati ločeno, temveč v okviru celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki ravno poteka.