V regiji z vsega 70.000 prebivalci bodo tako premogli dve (dragi) avtolestvi. Ker si kaj takega drugod težko privoščijo, se je težko izogniti vprašanju, ali ne bi za potrebe posavske gasilske operative zadostovala ena sama, ki so jo pred petimi leti za dobrih 623.000 evrov kupili na brežiški občinski gasilski zvezi. Ta pod svojo streho sicer združuje zgolj prostovoljna gasilska društva.
V Brežicah svoje ne dajo iz rok
Tako krški župan Miran Stanko kot direktor in poveljnik krških poklicnih gasilcev Joško Žvar sta nam zatrdila, da so v tej smeri res razmišljali in Brežičanom predlagali, naj svojo avtolestev parkirajo v garažah krških poklicnih gasilcev, vendar se o tem z njimi niso mogli dogovoriti.
»Naš intervencijski čas za izvoz avtolestve iz garaže znaša eno minuto, medtem ko bi težko rekel, da jo v Brežicah lahko pošljejo v akcijo prej kot v 15 do 20 minutah. Če upoštevamo, da iz Krškega vsa mogoča žarišča požarov v Posavju, kjer bi jo lahko potrebovali, preverjeno dosežemo v 22 minutah, bi bilo res najbolj smotrno, da bi bila brežiška naprava parkirana pri nas. Žal do tega dogovora zaradi nasprotovanja Brežic ni prišlo, mi kot poklicna gasilska enota pa avtolestev moramo imeti, saj je dosedanja dvižna platforma podobnih karakteristik stara že 33 let in je ni več mogoče zanesljivo in ekonomsko upravičeno vzdrževati. Še dobro, da je nazadnje odpovedala med vajo in ne med resnično reševalno akcijo,« nam je povedal Žvar.
V Brežicah smo izvedeli, da je pobudo o eni sami regijski avtolestvi že pred časom podal eden od posavskih županov, predsednik brežiške občinske gasilske zveze Mihael Boranič pa nam je pojasnil, zakaj niso prisluhnili predlogu Krčanov: »Treba je namreč vedeti, da je večino denarja za nakup naše avtolestve ob 150.000 sofinancerskih evrih obrambnega ministrstva zagotovila občina Brežice, ki zanjo še danes odplačuje najeto posojilo. Krškemu smo predlagali, da bi našo avtolestev ob morebitnih posredovanjih iz brežiške garaže izvozil naš voznik, ker pri obstoječem sistemu le na tak način lahko upravičimo povrnitev nastalih stroškov, vendar v Krškem s tem niso soglašali.«
Pripravljeni tudi na morebitno posredovanje v jedrski elektrarni
V Sloveniji trenutno deluje 13 poklicnih gasilskih enot. Ker na državni ravni analizo potreb po številu in razmeščenosti avtolestev šele pripravljajo, je za morebitno obsojanje posavskih medsebojnih (ne)dogovorov še prezgodaj. Krško poklicno gasilsko enoto, katere letni proračun znaša okoli dva milijona evrov in ga kar v 80 odstotkih pokrijejo z lastno dejavnostjo, so ustanovili leta 1978, ko so nedaleč stran gradili jedrsko elektrarno. S to imajo krški poklicni gasilci sklenjeno pogodbo o požarnem varovanju in se za posredovanja ob morebitni jedrski nesreči redno usposabljajo, čeprav imajo v jedrski elektrarni svojo poklicno gasilsko enoto. Podobne pogodbe so dosegli tudi s tovarno papirja Vipap in Termoelektrarno Brestanica, kar jim poleg dejavnosti servisiranja gasilske opreme tudi zagotavlja omenjenih 80 odstotkov lastnega vira polnjenja proračuna.
Kot je poudaril direktor Joško Žvar, je nakup (malo rabljene) avtolestve tudi plod določenih odrekanj 57-članskega kolektiva, ki v povprečju opravi okoli 700 intervencij na leto.
