Čeprav je državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec v veljavi že leto in pol, so na ministrstvu za okolje in prostor šele pred dnevi objavili razpis za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. A zgolj za prvi del prve etape vodne infrastrukture, kar pomeni zgolj za protipoplavne ukrepe na območju Mestne občine Ljubljana.
V ta sklop sodijo celovita regulacija Malega grabna in ureditve na območju Kozarij, Gradaščice in ljubljanskem delu Horjulke, medtem ko naj bi v drugem sklopu prve etape posegli še na območje občine Dobrova - Polhov Gradec: tam naj bi izvedli vse potrebne ukrepe na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na sami Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca. Razpisna dokumentacija za ta del projekta naj bila nared 1. marca. Ponudbe bodo odpirali danes.
Prva faza je najpomembnejša
Hidrologinja dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode pravi, da je prva faza protipoplavnih ukrepov najpomembnejša za varnost jugozahodnega dela Ljubljane pred poplavami. »To ne pomeni, da ljudje ne bodo imeli v kleteh vode, ampak bo prej odtekla in škode bo veliko manj. Toda potreben je tudi nadzor celotne odvodnje padavinske vode iz urbanih naselij,« opozarja dr. Globevnikova.
Na vprašanje, ali potemtakem sploh potrebujemo drugo fazo ukrepov z gradnjo suhega zadrževalnika Razori na čelu, ki se ga – kot je znano – na vse kriplje otepajo v občini Dobrova - Polhov Gradec, hidrologinja odgovarja, da zgodba s prvo fazo vsekakor ne sme biti končana, je pa način zadrževanja vode lahko še stvar dogovorov. »Vsak zadrževalnik, ki se ga zgradi zato, da kontrolira visoke vode oziroma odreže njene konice in jih začasno zadrži, seveda zmanjša stopnjo poplavne ogroženosti. Je pa v državnem prostorskem načrtu zapisano, da se po prvi fazi ukrepov preveri njihovo učinkovitost in se na podlagi analize odloči, ali je treba zadrževalnik Razori sploh graditi. To pa ne pomeni, da ne bo treba zgraditi nobenega zadrževalnika. Morda ne v Razorih, sigurno pa bi bilo prav, da se zgradi dva ali tri manjše,« je prepričana dr. Globevnikova.
Hidrolog mag. Rok Fazarinc z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki sicer v nasprotju s kolegico Globevnikovo meni, da je zadrževalnik Razori nujen za »vodoodpornost« Razorov in Dobrove ter Kosovega polja, Dolgega mostu in Ceste dveh cesarjev v Ljubljani, pravi, da postopki na državni ravni potekajo prepočasi. Po njegovem tiči razlog v tem, da »ko se poplave malce oddaljijo, postanejo druge težave pomembnejše in sapa počasi pojenja«. Nadeja pa se, da bo v drugi polovici naslednjega leta gradbeno dovoljenje za prvi nabor ukrepov vendarle urejeno. »Če bodo vzporedno odkupovali še zemljišča, bi lahko začeli graditi čez dve leti,« je prepričan.
Z ministrstva veje neverjeten optimizem
Toda na ministrstvu za okolje in prostor so spet neverjetno optimistični; pravijo namreč, da bo izbrani projektant glede na terminski plan v šestih mesecih izdelal projekt, do konca leta pa bo moral pridobiti tudi vsa soglasja in pripraviti vlogo za gradbeno dovoljenje. Sami naj bi v tem času zagotovili vsa potrebna zemljišča. Do konca letošnjega leta naj bi bila po besedah ministrstva pripravljena tudi vloga za kohezijska sredstva. V tem primeru – in če ne bo pritožb na javni razpis za izbor izvajalca – naj bi se gradbena dela začela marca prihodnje leto.
Na vprašanje, ali bodo dosedanje zamude vplivale na pridobivanje bruseljskih evrov, ki si jih nadejajo na ministrstvu, tamkaj odgovarjajo nikalno. »Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko trenutno pripravlja sistem izvajanja finančne perspektive za obdobje 2014–2020, ministrstvo za okolje in prostor pa bo v vlogi upravičenca po sprejetju teh dokumentov pripravilo vlogo za dodelitev evropskih sredstev. Višina dodeljenih sredstev bo določena v odločbi, ki jo bo izdala vlada,« so pojasnili na ministrstvu.
Vrednost ukrepov prve etape je ocenjena na približno 31 milijonov evrov, končna investicijska vrednost pa bo – poudarjajo na ministrstvu – določena na osnovi izdelane projektne dokumentacije v septembru 2015.
