»Saj veste, da namesto vlakov zdaj vozijo avtobusi, mar ne?« je prvo vprašanje, ki ga ob nakupu vozovnice na ljubljanski železniški postaji dobi, kdor koli želi potovati proti Primorski oziroma dlje od Borovnice. Cena vozovnice ostaja enaka, ne nujno pa tudi ura prihoda, saj cesta običajno ne poteka tik ob železnici in tudi razmere niso primerljive. Namesto na tirih potniki tako te dni čakajo na parkirišču ob glavni stavbi. Na prvi pogled se zdi, da je promet precej upadel. Nekaj gotovo zaradi zamud, nekaj tudi zaradi velikokrat neposrečenih povezav.

»Zadnjič se mi je mudilo v Sežano in povsem sem pozabil na ta novi režim. V Tivoliju sem skočil na vlak in vozovnico kupil kar pri sprevodniku. Ta pa mi je spotoma še povedal, da moram v Borovnici presesti na avtobus, a da ga bom najbrž ravno zamudil. Kako je to sploh mogoče?« je bil besen eden od potnikov, ki smo jih tisto jutro srečali na avtobusu. Avtobus je, mimogrede, takrat res zamudil. S podobno težavo se denimo srečujejo tudi tisti, ki bi iz Ilirske Bistrice radi prišli v Ljubljano z vlakom, ki odpelje ob 11. uri, a je to trenutno nemogoče, saj za deset minut zamudijo avtobus, na katerega bi morali prestopiti v Postojni. Med pol šesto uro in pol štirinajsto uro se tamkajšnjim prebivalcem Ljubljana tako zdi neskončno daleč. Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da gre za največji obseg nadomestnih prevozov z avtobusi v zgodovini njihovega poslovanja in da ta zahteva izjemno kompleksno organizacijo z nadomeščanjem vlakov na glavni in priključnih progah, zagotavljanje zvez na cepnih postajah pa da je oteženo, ker je čas vožnje avtobusa drugačen od časa vožnje vlaka. A vendarle, da se avtobusa zgrešita za deset minut?

41 milijonov evrov škode le na omrežju

Žledolom je družbi vsekakor povzročil ogromno škodo. Neposredno škodo na železniški infrastrukturi ocenjujejo na 41 milijonov evrov, v kar pa niso všteti stroški sanacije in spremenjenega načina dela prevoznikov do končane sanacije. Avtobusni prevozi so samo februarja »odpeljali« dodatnih 282.000 evrov, stroški uporabe dizelskih lokomotiv, ki so v tovornem prometu nadomestile električne, pa na mesec znašajo od 1,5 do 2 milijonov evrov. Vsota bo, tako se zdi že zdaj, na koncu vrtoglava.

S sanacijo bodo imeli največ dela na progi med Borovnico in Pivko, kjer je vozna mreža za napajanje električnih vlakov tako rekoč popolnoma uničena. Kot kaže, bo treba zamenjati okoli 170 kilometrov kontaktnih vodnikov in večino preostalih pritrdilnih elementov na stebrih ter okoli 1300 stebrov s temelji. Na nekaterih drugih odsekih so bili poškodovani telefonski drogovi in komunikacijski kabli. Žled in sneg sta poškodovala železniško infrastrukturo tako rekoč na večini elektrificiranih prog v omrežju, z izjemno odseka med Divačo in Koprom ter Sežano.

Proga iz Kopra oziroma Divače proti notranjosti je bila februarja teden dni popolnoma zaprta. Gre za ključno prometno povezavo Luke Koper z notranjostjo države in tudi naprej s tujino, zato so, kot še zagotavljajo na SŽ, vse moči usmerili v to, da je promet tovornih vlakov lahko čim prej stekel s pomočjo dizelskih lokomotiv. V nadaljevanju jim je na Pivki uspelo ponovno vključiti električno energijo, tako da se je pot »dizelc« lahko skrajšala. Naslednji korak je začasna sanacija do Prestranka. Tako tovorni kot potniški promet je po ujmi dodatno okrnilo dejstvo, da sta bila v mednarodnem prometu oba prehoda na avstrijski strani zaprta več kot dva tedna.

Pol manj potnikov

Na SŽ ocenjujejo, da je februarja število potnikov na Primorskem upadlo kar za polovico. Podjetje SŽ-ŽIP, ki deluje v okviru SŽ in je eden od prevoznikov, ki zagotavljajo nadomestne avtobusne povezave, je sprva angažiral še sedemnajst prevoznikov, ki so se v kratkem času odzvali na povpraševanje. Zaradi trajanja in obsega, ne nazadnje pa tudi vrednosti, pa so sredi marca izdali povabilo k oddaji ponudb za izvajanje prevozov vsem, ki pridejo v poštev na posameznem območju. Ponudbo je oddalo 37 prevoznikov, z najugodnejšimi bodo sklenili pogodbe. Slednje bodo, tako zagotavljajo na SŽ, omogočale takojšnja naročila v primerih, ko SŽ-ŽIP ne bo zmogel opraviti prevozov sam, torej v času povečanega obsega, vključevale pa bodo tudi varovalke za naročnika, kot na primer možnost takojšnjega odstopa od pogodbe, če izvajalec ne bo izpolnjeval obveznosti. »Zagotavljanje nadomestnih prevozov in vožnja tovornih vlakov z dizelsko vleko seveda pomenita tudi višje stroške, zato upamo, da bo vlada čim prej sprejela odločitev o višini proračunskih sredstev, namenjenih sanaciji infrastrukture,« še dodajajo na SŽ.

Koliko bo vlada pripravljena vložiti v obnovo, sicer še ni jasno. Na pristojnem ministrstvu, ki ga vodi Samo Omerzel, so pripravili tri variante sanacije najbolj prizadetih odsekov. Te se po obsegu in vrednosti razlikujejo glede na to, ali bo sanacija izvedena delno oziroma začasno ali pa celovito in s popolno zamenjavo vozne mreže na prizadetih odsekih, pojasnjujejo na ministrstvu. Cene vseh treh variant se gibljejo med 50 in 100 milijoni evrov, a naj bi bila natančna cena znana šele po izvedenem postopku javnega naročila. Za zdaj so tako na voljo zgolj sredstva, ki so jih na SŽ dobili od zavarovalnice, in tista, zagotovljena z interventnim zakonom. Kdaj naj bi se sanacija začela, tako še ni jasno, prav tako tudi ne, kdaj predvidoma bi bila lahko zaključena. Vse je odvisno od tega, koliko se bo vlada podvizala in koliko denarja bo namenila železnicam.