Za lastnike stanovanj in hiš, ki so jih oktobra in novembra lani prizadele poplave, bo Mestna občina Ljubljana namenila 440.000 evrov. Upravičenci do pomoči so fizične osebe s stalnim bivališčem na območju Ljubljane, ki je bilo pod vodo, in pri katerih je bila škoda na njihovih objektih popisana z aplikacijo Ajda. Občina bo upravičencem namenila bodisi 250 evrov bodisi jim bo povrnila 30 odstotkov ocenjene škode, odvisno od tega, kar je ugodnejše za upravičence. Najvišji znesek, ki si ga poplavljenci lahko obetajo, je 5000 evrov, je pojasnil vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus.
Oškodovanci bodo z vlogo za pridobitev finančne pomoči morali oddati tudi dokazilo o lastništvu objekta (če to ni razvidno iz zemljiške knjige) ali pogodbo o najemu objektov. Hkrati morajo priložiti ime organa, ki je izdal dovoljenje, številko in datum izdaje gradbenega dovoljenja za stanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene po letu 1967, ali navedbo leta zgraditve stavbe, če je bila zgrajena pred omenjenim letom. Do občinske pomoči so namreč upravičeni le lastniki in najemniki tistih stanovanjskih objektov, ki niso črna gradnja, je pojasnil župan Zoran Janković.
Za naložbe v protipoplavno varnost drobiž
V osnutkih proračunov za letošnje in prihodnje leto je mestna uprava predvidela po 2 milijona evrov proračunske rezerve za pomoč prizadetim v nesrečah. Lansko leto je občina po svoji oceni za odpravo posledic žleda in večkratnih poplav porabila 1,25 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več, kot je porabila leta 2013.
Če se mestni svetniki in predstavniki četrtnih skupnosti v svojih pripombah in predlogih k včeraj sprejetima osnutkoma proračunov niso obregnili ob predvideno višino sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah, so bili toliko bolj kritični do občinskega odnosa do poplav v proračunih. »Na postavki poplavna varnost ste v letih 2015 in 2016 predvideli samo po 5000 evrov, za glasilo Ljubljana pa ste sredstva povečali na kar 623.000 evrov,« je svetnik Jernej Pavlin (SDS) županu očital zgrešene prioritete občine.
5000 evrov je predvidenih zgolj za pripravo dokumentacije za pridobitev evropskih sredstev za ukrepe, je Pavlina opozoril Dragan Matić (SMC), ki pa je pričakoval, da bo občina glede na pogostost poplav vseeno več investirala v ukrepe, ne zgolj v vzdrževanje vodotokov. Zaradi razdrobljenosti sredstev za protipoplavne ukrepe na različnih proračunskih postavkah in posledično nepreglednosti, koliko občina namenja in dejansko porablja za varnost pred poplavami, je Civilna iniciativa za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane mestni upravi predlagala, naj ta sredstva v proračunih združi pod eno proračunsko postavko in nato v podpostavkah razdela sredstva za vzdrževanje vodotokov, investicije, investicijsko vzdrževanje, študije in tako naprej.
